1030 zdravnic in zdravnikov v odprtem pismu: “Težko sprejemamo vojno, ki jo predsednik vlade v medijih bije proti nam”

Zdravstvo [Foto: Freepik]

1030 zdravnic in zdravnikov v odprtem pismu opozarja na težke razmere v slovenskem zdravstvu

Slovenske zdravnice in zdravniki so v odprtem pismu, naslovljenem na vlado in širšo javnost, izrazili globoko zaskrbljenost nad trenutnimi razmerami v slovenskem zdravstvu. Predvolilne obljube trenutne koalicije o izboljšanju zdravstvenega sistema so vzbudile upanje, vendar so se izkazale za prazne besede. Gibanje Svoboda je obljubljalo zdravstveno reformo kot prvo prioriteto, Socialni demokrati dostop do specialista v 30 dneh, Levica pa okrepitev zdravstvenega sistema. Kljub zapisanim zavezam v koalicijski pogodbi se razmere niso izboljšale; nasprotno, poslabšale so se do te mere, da zdravnice in zdravniki umikajo soglasja za nadurno delo, odhajajo v tujino ali v zasebni sektor, kjer so delovni pogoji in plače boljši, opozarjajo v pismu.

Zdravniki opozarjajo, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni bila izvedena, namesto tega pa so dobili nov obvezen prispevek in največji primanjkljaj v zgodovini Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Delovni pogoji ostajajo neurejeni, kar poslabšuje razmere za vse zaposlene v javnem sektorju, kar vodi v izgorelost.

Ostra retorika predsednika vlade

Zdravniki tudi opozarjajo na ostro retoriko predsednika vlade Roberta Goloba, ki jih skuša prikazati kot krivce za propadanje javnega zdravstvenega sistema. Poudarjajo, da nimajo vpliva na menedžment zdravstvenih ustanov, ki ga postavlja vlada, in da so zgolj javni uslužbenci, ki opravljajo svoje delo – zdravljenje ljudi. Zdravniki opozarjajo, da javnost napačno verjame, da bi morali zdravniki svoje delo opravljati zaradi moralne dolžnosti in ne zaradi plačila.

Posledično je ogroženo zaupanje bolnikov, ki je ključno za uspešno zdravljenje. Podaljševanje čakalnih dob za kritične zdravstvene storitve ogroža zdravje in varnost pacientov, številni pa so prisiljeni iskati zasebno zdravstveno varstvo, ki si ga mnogi ne morejo privoščiti, poudarjajo zdravniki.

Trenutno stanje odganja mlade in nadarjene študente medicine iz Slovenije, saj ne vidijo perspektive v slovenskem zdravstvenem sistemu. Zdravniki opozarjajo, da evropska sredstva za izboljšanje infrastrukture niso bila uspešno pridobljena ali so bila zlorabljena, kar še dodatno poslabšuje razmere.

Zdravniki pozivajo vlado k takojšnjim ukrepom za izboljšanje delovnih pogojev in plačil v skladu z evropskimi normativi ter k ponovni vzpostavitvi integritete zdravstvenega sistema. Od vladnih ukrepov je namreč odvisna usoda bolnikov in prihodnost slovenskega javnega zdravstva. Pismo je podpisalo 1030 zdravnic in zdravnikov Slovenije.

Združeno javno pismo slovenskih zdravnic in zdravnikov

Zdravnice in zdravniki smo zelo zaskrbljeni nad trenutnimi razmerami v slovenskem zdravstvu. Predvolilne obljube trenutne koalicije o izboljšanju zdravstvenega sistema so v nas vzbudile upanje, vendar nam je po dveh letih zamujenih priložnosti postalo jasno, da so bile izrečene obljube zgolj prazne besede. Gibanje Svoboda je zdravstveno reformo obljubljalo kot prvo prioriteto, Socialni demokrati so obljubljali dostop do specialista v 30. dneh, Levica pa okrepitev zdravstvenega sistema. Vse to so zapisali v koalicijsko pogodbo in jo podpisali. Žal smo do danes še spoznali, da njihovi podpisi, zaveze in obljube, ne pomenijo nič. Razmere v zdravstvu se niso izboljšale; nasprotno, poslabšale so se do te mere, da zdravnice in zdravniki umikamo soglasja za nadurno delo, odhajamo v tujino, kjer sta delovno okolje in plačilo boljša ali v privatni sektor, kjer je razmerje med službenim in zasebnim življenjem precej boljše in plača višja.

Ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nismo dočakali. Namesto tega smo dobili nov obvezen prispevek in največji primanjkljaj v zgodovini Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Delovni pogoji ostajajo neurejeni, kar neizogibno poslabšuje delovne razmere za vse, ki še naprej vztrajamo v javnem sektorju. Bojimo se, da nas bo vse skupaj privedlo do izgorelosti.

Zelo težko sprejemamo vojno, ki jo predsednik vlade Robert Golob v medijih bije proti nam. Njegove besede in izjave ne pritičejo nazivu predsednik, njegovo poblačinsko vedenje je skrajno žaljivo. Javnosti skuša prikazati, da zdravniki ne delamo, da smo izključni krivec za propadanje javnega zdravstvenega sistema in da si ne zaslužimo primernega plačila. Na vsak način skuša obrniti ljudi proti nam. Pri tem pozablja, da menedžment slovenskih zdravstvenih ustanov, katerega temeljna naloga je uspešno vodenje teh ustanov, postavlja vlada in da zdravniki na to – in na imenovanje direktorjev in njihovo ukrepanje – nimamo nikakršnega vpliva. Smo zgolj in samo javni uslužbenci, ki opravljamo svoje delo, to je zdravimo ljudi. V naši državi se je v teh razmerah zelo težko pogovarjati o denarju: v javnosti se je v preteklih desetletjih vživelo prepričanje, da bi morali zdravniki opravljati svoje službene obveznosti (in to ne glede na njihov obseg) zaradi svoje moralne dolžnosti in ne zaradi plačila. Zaradi službe, ki jo opravljamo, zamudimo ogromno dragocenih trenutkov, ki bi jih želeli deliti z družino, prijatelji, znanci… Ni nas doma, vsak mesec dežuramo in opravimo ogromno nadur, ker nas je preprosto premalo. Zakaj si torej po mnenju vlade ne zaslužimo boljših pogojev dela in boljšega plačila?

Zaradi vsega naštetega je ogroženo zaupanje bolnikov do nas. Zaupanje, ki je – poudarjamo – ključnega pomena za uspešno zdravljenje. Ob stalnem podaljševanju čakalnih dob za kritična zdravljenja in operacije, za katere nismo krivi mi, je ogroženo zdravje in varnost pacientov. Številni so zato prisiljeni poiskati zasebno zdravstveno varstvo, mnogi si ga ne morejo privoščiti. Stiska, v katero je država potisnila svoje državljane, vodi v neenakost med njimi, kršena je ena izmed osnovnih državljanskih pravic – pravica do pravočasne in kakovostne zdravstvene obravnave.

Obstoječe stanje nasega zdravstvenega sistema mlade in nadarjene študente medicine odganja iz Slovenije. Bodoči zdravniki in specialisti ne vidijo uspešne karierne poti v slovenskem sistemu, temveč se odločajo za priložnosti v tujini, kjer lahko delajo v boljših pogojih, so spoštovani in prejmejo plačilo, ki si ga zaslužijo.

Evropska sredstva, ki bi lahko izboljšala infrastrukturo, gredo mimo nas: je vzrok nesposobnost pridobiti ta sredstva ali pa je financiranje iz evropskih sredstev težje zlorabiti? Infrastrukturni projekti, ki vendarle stečejo, pa prej ali slej zaidejo v slepo ulico. To lepo pokaže zaustavljena prenova UKC Ljubljana, ob tem pa nihče ne ve, koliko časa bo osrednja slovenska bolnišnica prisiljena delovati z občutno zmanjšano kapaciteto. Nove zakonodajne pobude, kot sta Zakon o digitalizaciji in Zakon o kakovosti v zdravstvu, predvidevajo ustanovitev novih agencij, ki ne pomenijo nič drugega kot kanaliziranje javnih sredstev iz zdravstvenega sistema, kar je zaskrbljujoče.

Erozija zaupanja med vlado in zdravništvom se ne sme nadaljevati. Želimo takojšnje ukrepanje: kot javni uslužbenci si zaslužimo izboljšanje delovnih pogojev, ki bodo v skladu z normativi Evropske skupnosti, vključno z zagotovitvijo ustreznega plačila. Ponovna vzpostavitev integritete našega zdravstvenega sistema je ultimat, ki ga dajemo vladi. Od vladnih ukrepov je namreč odvisna usoda naših bolnikov in prihodnost slovenskega javnega zdravstva.

1030 zdravnic in zdravnikov Slovenije (podpise smo zbirali elektronsko in jih hranimo)

Poslano: Vlada RS, Ministrstvo za zdravje RS, mediji, Sindikat Fides, Zdravniška zbornica Slovenije

Portal24; Foto: Freepik