14. avgust dan solidarnosti, bo več škode kot koristi?
V parlamentu se je odvila izjemno pomembna seja, na kateri so poslanci skozi nujni postopek odločali o ključnih spremembah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Spremembe so bile v ospredju zaradi nedavne katastrofalne naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo. V skladu z zbranimi informacijami je bilo prisotnih 79 poslancev, ki so soglasno podprli predlagane spremembe, brez kakršnih koli nasprotovanj. Med številnimi predlaganimi amandmaji je bilo 15 soglasno potrjenih. Dva amandmaja sta bila zavrnjena. Kljub tej izjavi enotnosti se je v parlamentu razplamtela burna razprava. Razprava izpostavila nekatera ključna vprašanja.
Med razpravo so se izpostavili predvsem razhodi med političnimi strankami glede predloga za razglasitev 14. avgusta kot dneva solidarnosti in dela prostega dne. Predlog je podprla koalicija, a je naletel na nasprotovanje zlasti s strani Nove Slovenije in SDS. Glavno vprašanje je bilo, ali bi moral biti ta dan razglašen za dela prost dan za vse državljane ali pa bi morali omogočiti delodajalcem možnost izbire.
Poslanci Svobode so v svojih izjavah večkrat poudarili, da se načelno strinjajo z idejo Nove Slovenije, vendar trenutno zaradi ustavnih in izvedbenih ovir ne morejo podpreti tega predloga. Trdijo, da bi bilo bolj smiselno tovrstne spremembe izvesti v prihodnosti. Ponedeljek, 14. avgusta, bo tako razglašen za dela prost dan. Zdi pa se, da so nekatere stranke, predvsem gospodarski sektor, nasprotovale koraku. Vidijo ga namreč kot strošek za podjetja. Trgovinska zbornica pa je podala predlog, da bi vlada pokrila stroške tega dneva podjetjem.
NSi izpostavil alternativno rešitev
Nova Slovenija je prav tako izpostavila alternativno rešitev. Delodajalci bi namesto prostega dneva svojim zaposlenim namenili enodnevno neto plačo, ki bi se nakazala v solidarnostni sklad za prizadete. Ta predlog bi lahko prinesel približno 54 milijonov evrov. Prvak Stranke demokratske akcije Slovenije (SDS) Janez Janša pa je vnaprej predlagal, da bi morali vsi, ki neposredno sodelujejo pri odpravljanju posledic poplav, prejeti plačan dela prost dan. Ostali bi šli na delo in svoj zaslužek namenili v sklad za pomoč prizadetim.
Koalicija je vztrajala pri vladnem predlogu. Menijo, da bi spremembe, ki jih predlagajo opozicijske stranke, lahko posegale v prosto gospodarsko pobudo. Solidarnostni sklad, ki bi omogočil izvedbo alternativnih rešitev, pa še ni ustanovljen.
Ustanovitev solidarnostnega sklada je zapletena
Finančni minister Klemen Boštjančič se je med razpravo oglasil s pojasnilom, da je ustanovitev solidarnostnega sklada zapletena, tako pravno kot finančno, a da vlada še naprej išče ustrezne rešitve. Kljub določenim pomislekom ne nasprotujejo ideji Nove Slovenije, a bi radi temeljito premislili, da ne bi prišlo do dodatnih zapletov. Za ustanovitev takega sklada potrebujejo nekaj tednov dodatnega dela.
Nadaljnje razprave so se dotaknile tudi praktičnih vidikov. Poslanci Svobode so izrazili zaskrbljenost, da ljudje morda ne bodo izkazali solidarnosti in se v ponedeljek raje odločili za podaljšan vikend, povezan s praznikom 15. avgusta. Slednje je sprožilo poudarjanje, da solidarnost ni zgolj v finančni obliki, ampak je enako pomembna tudi aktivna pomoč na terenu.
Poleg tega že prihajajo obvestila iz nekaterih slovenskih bolnišnic, da bodo načrtovane posege za ponedeljek, ko bo dela prost dan, odpovedali. Ta korak kaže na to, kako odločitve na politični ravni lahko vplivajo na širši družbeni kontekst.
Premier Robert Golob je na začetku izredne parlamentarne seje poudaril, da je škoda, ki je nastala zaradi nedavne nesreče, žal ogromna. Vendar pa je izrazil prepričanje, da je ključno, da se nanjo odzovemo na jasen, hiter in odločen način. Predlog novele zakona, ki ga je vlada predstavila v odzivu na vremensko katastrofo, je le prvi korak v tej smeri. Premier je opozoril, da bo potrebno še veliko prilagajanj, da bomo lahko učinkovito obvladovali posledice naravnih nesreč in zagotovili hitre rešitve.
Golob je zaključil z opozorilom, da je spreminjanje pravil in prilagajanje zakonodaje ključno za učinkovito krizno upravljanje. Vendar pa je poudaril, da je to le prvi korak in da nas čaka še dolga pot, kjer bomo morali biti ustvarjalni in učinkoviti pri soočanju s takšnimi izzivi.
vir Foto: SV Twitter/X Portal24
