15 držav članic poziva k zunanjemu izvajanju migracijske in azilne politike
Skupina petnajstih držav članic Evropske unije, pod vodstvom Danske, je objavila skupni poziv k razvoju zunanjega izvajanja migracijske in azilne politike. Države trdijo, da je “nevzdržno” povečanje nezakonitih prihodov v zadnjih letih upravičilo potrebo po razmišljanju “zunaj okvirjev”. Pismo, datirano na 15. maj, je bilo javno objavljeno v četrtek in naslovljeno na visoke uradnike v Evropski komisiji.
Poleg Danske so pismo podpisale Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Romunija in Finska, kar odraža medstrankarsko soglasje med državami. Izjava na štirih straneh predstavlja ideje in predloge, ki so namenjeni delnemu prenosu nalog z nacionalnih organov na sosednje države.
Povečanje partnerstev z migracijskimi državami
Podpisniki se zavzemajo za “celovita, vzajemno koristna in trajna partnerstva” z državami, ki se nahajajo ob migracijskih poteh. Ta pristop je podoben dogovorom, ki jih je EU sklenila s Turčijo, Tunizijo in Egiptom, kjer so milijoni ali celo milijarde sredstev EU namenjeni v zameno za močnejše mejne kontrole. Poleg tega naj bi strategija temeljila tudi na lani podpisanem protokolu med Italijo in Albanijo, v skladu s katerim namerava Rim v to balkansko državo prenesti obdelavo do 36.000 prošenj za azil na leto.
Zunanje izvajanje in vračanje migrantov
Offshoring naj bi po mnenju podpisnikov veljal tudi za vprašanje vračanja, kar je šibka točka migracijske politike EU. Države članice se že leta trudijo zagotoviti, da bi prosilce, ki jim je mednarodna zaščita zavrnjena, dejansko poslali nazaj v države izvora. Kljub prizadevanjem Bruslja in drugih prestolnic je stopnja vračanja še vedno nizka, med 25 in 30 odstotki.
Koalicija 15 držav meni, da lahko zunanje izvajanje pri tem pomaga z vzpostavitvijo “mehanizmov vozlišč za vračanje” zunaj EU, kamor bi lahko premestili povratnike, medtem ko čakajo na njihovo dokončno odstranitev. Posebna lokacija ni omenjena.
Prenos prosilcev za azil v varne tretje države
Drug predlog bi vključeval pošiljanje prosilcev za azil v “varno alternativo v tretji državi” in tam dokončanje postopka, da se zmanjša pritisk na nacionalne organe. Koncept “varne tretje države”, ki ga Evropska komisija namerava revidirati kot del novega pakta, so večkrat izpodbijale nevladne organizacije, ki trdijo, da so ljudje lahko preganjani in trpinčeni v državah, ki so na papirju stabilne.
Strožja pravila proti trgovini z ljudmi
Podpisniki se zavzemajo tudi za strožja pravila za boj proti instrumentalizaciji migracij, kar je že predvideno v novem paktu, ter za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju. Koalicija poudarja, da morajo biti vsi novi ukrepi v popolnem skladu z mednarodnopravnimi obveznostmi, vključno z načelom nevračanja, kot tudi z Listino EU o temeljnih pravicah.
Sklepne misli in prihodnost migracijske politike EU
Pismo se bere kot nepopustljiva zeleno luč za zunanje izvajanje migracijske in azilne politike, trenda, ki je postal pomemben od konca pandemije COVID-19, a zaradi svojih pravnih in humanitarnih posledic še vedno povzroča razdor. Veliko število podpisnikov – več kot polovica od 27 držav članic – nakazuje, da se bo projekt povzpel še višje na dnevnem redu in nakazuje, kam se bo blok usmeril po prihajajočih volitvah v Evropski parlament.
Komisija je že dejala, da bo pismo, ki ga je opisala kot “kompleksno” in “obsežno” skrbno analizirala, ter poudarila, da bo v prihodnjih letih poudarek na izvajanju dogovorjene reforme. Kljub prizadevanjem podpisnikov za dopolnilna prizadevanja pa ostaja veliko odprtih vprašanj, zlasti glede varnosti in človekovih pravic migrantov v tretjih državah.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: CGTN Africa X
