15. sveženj sankcij EU: Sankcije proti “senčni floti” tankerjev
Evropska unija je v sredo sprejela sveženj novih sankcij proti Rusiji, katerih glavni cilj je omejiti delovanje tako imenovane “senčne flote” naftnih tankerjev. Ladje, ki jih Kremelj uporablja za obvoz zahodnih omejitev pri trgovanju z nafto, so ključen element ruskega prizadevanja za ohranjanje prihodkov od izvoza nafte, kar omogoča financiranje vojne proti Ukrajini.
“Senčna flota” je sestavljena iz starejših tankerjev, pogosto starejših od 20 let, ki delujejo brez ustreznega zavarovanja in v slabem tehničnem stanju, navaja Euronews. Bruselj opozarja, da bi te ladje lahko povzročile resne okoljske katastrofe, še posebej v bližini evropskih voda. Poleg tega te ladje uporabljajo različne taktike za skrivanje svojega delovanja, kot so izklapljanje transporterjev, manipulacija z GPS-signali in prenos tovora z ladje na ladjo, da bi prikrile izvor nafte.
Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja nadzora nad ladjami, ki plujejo pod zastavami držav, kot so Panama, Liberija in Marshallovi otoki, ki pogosto ne izvajajo zahodnih sankcij. S takšnimi praksami Moskva uspešno izigrava omejitve, ki so bile uvedene za omejitev njenega prihodka od nafte.
Omejitve cen in pomen “flote v senci”
Konec leta 2022 so zahodni zavezniki, med njimi EU in države G7, uvedli zgornjo mejo cen za rusko surovo nafto na 60 dolarjev za sod. Prepovedali so tudi zagotavljanje storitev, kot so zavarovanje, financiranje in označevanje, za ladje, ki presegajo to ceno. Moskva se je temu odzvala z oblikovanjem “flote v senci”, ki vključuje ladje z nejasnimi lastniškimi in zavarovalniškimi strukturami.
Po ocenah ima ta flota približno 600 ladij, vendar natančno število ni znano zaradi tajnosti, ki jo vzdržuje Kremelj. Bruselj si prizadeva okrepiti pritisk na Rusijo, pri čemer so najnovejše sankcije usmerjene proti približno 50 ladjam iz “senčne flote”. Te ladje bodo na podlagi dogovora iz sredine tedna izgubile dostop do pristanišč EU in storitev, ki jih zagotavljajo evropska podjetja.
Kitajska in Indija kot glavni kupci
Kitajska in Indija trenutno predstavljata glavni trg za rusko nafto. Pogosto se ta nafta rafinira v teh državah, nato pa se pod drugo oznako vrne na trg EU. Po podatkih Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) je Rusija od februarja 2022 do junija 2024 s prodajo nafte zaslužila kar 475 milijard evrov, kar predstavlja 68 odstotkov vseh prihodkov od izvoza fosilnih goriv.
Sankcije, ki so jih v sredo podpisali veleposlaniki vseh 27 držav članic EU, predstavljajo že 15. sveženj od začetka ruske invazije na Ukrajino. Proces dogovora tokrat ni bil preprost. Litva je izrazila pomisleke glede odstopanj, ki evropskim podjetjem omogočajo izstop z ruskega trga. Poleg tega so se mnogi bali, da bi madžarsko predsedovanje Svetu EU lahko upočasnilo sprejemanje ukrepov zaradi tesnih vezi Budimpešte z Moskvo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je EU skupaj z G7 zavezana nadaljevanju pritiska na Kremelj. Čeprav podrobnosti o najnovejšem svežnju sankcij niso bile takoj na voljo, so viri iz EU potrdili, da gre za manj obsežen sveženj v primerjavi s prejšnjimi odločitvami.
Najnovejše sankcije EU so usmerjene proti približno 50 ladjam iz ruske “senčne flote”, ki so ključne za izogibanje cenovnim omejitvam pri trgovanju z nafto. Rusija je od začetka invazije februarja 2022 do junija 2024 s prodajo nafte zaslužila kar 475 milijard evrov, pri čemer sta Kitajska in Indija glavni kupci. Sankcije so bile dogovorjene 11. decembra 2024 in predstavljajo 15. sveženj od začetka vojne.
Portal24; Foto: Pexels/fotografija je simbolna
