17 evropskih držav zahteva spremembo migracijske politike in učinkovitejše deportacije
[Euronews] – Evropska unija se sooča z vedno večjim pritiskom po izboljšanju svojo migracijsko politiko, predvsem glede deportacij prosilcev za azil, katerih prošnje so bile zavrnjene. Skupina 17 evropskih držav je pozvala k “spremembi paradigme” v tej politiki, z namenom, da bi deportacije potekale hitreje in učinkoviteje.
Države, ki podpirajo to pobudo, poudarjajo, da bi moral novi pristop prinašati “posledice” za tiste, ki ne upoštevajo nalogov za vrnitev. Eden ključnih elementov v njihovem predlogu je, da morajo biti ljudje, ki nimajo pravice do bivanja v EU, za to odgovorni. “Nesodelovanje mora imeti posledice in mora biti sankcionirano,” je zapisano v neuradnem dokumentu, ki ga je pridobil Euronews.
Vladam bi morali podeliti več pooblastil za izvajanje deportacij, seveda ob hkratnem spoštovanju temeljnih pravic. Dokument, ki ga podpirata Avstrija in Nizozemska, je pridobil podporo še 15 drugih držav članic, vključno z državami, kot so Hrvaška, Francija, Nemčija in Italija. Poleg tega sta svojo podporo izrazili tudi Norveška in Švica, ki sicer nista članici EU, sta pa del schengenskega območja.
Poziv Evropski komisiji k ukrepanju
Skupina držav poziva Evropsko komisijo, naj nemudoma ukrepa in oblikuje “najsodobnejši okvir”, ki bi se odzival na aktualne migracijske izzive. Poziv temelji na razpravah delovne skupine, ki so potekale junija, in kjer so bile predstavljene številne ideje za izboljšanje stopnje deportacij. Trenutna stopnja deportacij v EU je okoli 30 odstotkov in se že vrsto let ni bistveno spremenila.
Ena izmed ključnih predlaganih rešitev je uporaba trgovinske in vizumske politike kot vzvod za prisilo držav izvora, da sprejmejo nazaj svoje državljane. Pomanjkanje sodelovanja s strani držav izvora je bilo večkrat izpostavljeno kot glavni razlog za nizko stopnjo vračanja.
Skupna evropska odločitev o vrnitvi
Druga pomembna ideja, ki je bila predlagana na junijskem srečanju, je vzpostavitev skupne evropske odločitve o vrnitvi. Ta predlog bi pripomogel k odpravi težave, ko nekatere države članice ne priznavajo nalogov za vrnitev, ki jih izda druga država članica. Vendar pa ti konkretni predlogi niso omenjeni v novem neuradnem dokumentu, ki je predvsem poziv Komisiji k hitremu ukrepanju.
Skupni poziv prihaja ob ključnem trenutku, saj se bodo notranji ministri EU kmalu sestali v Luksemburgu. To srečanje bo prvo po tem, ko je Nemčija ponovno uvedla nadzor na vseh svojih kopenskih mejah, Madžarska pa je zagrozila z uporabo migrantov brez urejenega statusa proti Belgiji. Tudi Nizozemska je zaprosila za opt-out klavzulo azilnih pravil EU, kar še dodatno kaže na nujnost reforme migracijske politike.
Prihodnji izzivi za schengensko območje
Na dnevnem redu je tudi prihodnji vrh voditeljev EU, ki bo potekal prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o migracijah. Hitro zaporedje dogodkov je sprožilo pomisleke o sposobnosti preživetja schengenskega območja in novega pakta o migracijah in azilu, ki ga je blok zaključil maja. Novi pakt predvideva določbe za odpravo vrzeli med azilnim postopkom in postopkom vračanja, a države članice sedaj zahtevajo ločeno zakonodajo, ki bi se ukvarjala posebej z deportacijami.
Reforma direktive o vračanju iz leta 2008 je bila v Evropskem parlamentu ustavljena že od leta 2019. Skupina 17 držav zdaj meni, da je nujno potrebno popolnoma novo besedilo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v smernicah za svoj drugi mandat obljubila “nov skupni pristop k vračanju” s ciljem poenostavitve postopkov in vzajemnega priznavanja odločitev o vračanju po vsej Evropi.
Portal24; Foto: Pixabay