4 navade staršev, ki škodijo otrokovi samozavesti
V današnjem svetu se veliko govori o pomembnosti duševnega zdravja in samopodobe, vzgoja otrok pa je še posebej občutljiva tema. Starši imajo ključno vlogo pri oblikovanju otrokove samozavesti, saj so prav oni tisti, ki otroku najprej pokažejo, kako naj gleda nase in na svet okoli sebe. Vendar pa lahko nekatere vedenjske navade, čeprav morda nenamerne, pustijo globoke sledi in otroku preprečijo, da bi razvil zdrav občutek lastne vrednosti.
Eden najpogostejših načinov, kako starši vplivajo na otrokovo samozavest, je nenehno poudarjanje napak brez priznanja dosežkov. Če otrok pogosto sliši, kaj je naredil narobe, ne da bi bil deležen pohvale za tisto, kar mu je uspelo, se lahko začne počutiti, kot da nikoli ni dovolj dober. Na primer, starš, ki ob slabši oceni v šoli otroka ostro kritizira, ne da bi opazil njegov trud ali napredek na drugih področjih, lahko v otroku vzbudi občutek manjvrednosti. Sčasoma se otrok neha truditi, saj verjame, da njegovi dosežki tako ali tako ne bodo cenjeni. Namesto tega bi starši lahko poskusili uravnotežiti kritiko s spodbudnimi besedami, ki otroku pokažejo, da je vreden ljubezni in spoštovanja ne glede na napake.
Primerjanje z drugimi
Nič ne spodkoplje otrokove samozavesti hitreje kot stalno primerjanje z vrstniki, sorojenci ali celo s starševskimi pričakovanji iz lastnega otroštva. Fraze, kot so »Zakaj ne moreš biti bolj podoben svojemu bratu?« ali »V tvojih letih sem že znal to in to«, otroku sporočajo, da ni dovolj dober takšen, kot je. Vsak otrok je edinstven, s svojimi močmi in slabostmi, zato ga primerjanje z drugimi potisne v občutek, da mora biti nekdo drug, da bi bil sprejet. Starši bi se morali osredotočiti na otrokove individualne sposobnosti in ga spodbujati, da razvija lastne talente, namesto da ga merijo po tujih merilih.
Otroci, katerih čustva starši redno zavračajo ali omalovažujejo, pogosto odrastejo v odrasle z nizko samozavestjo. Če starš otroku reče »Ne bodi tako občutljiv« ali »To ni nič takega«, ko je ta razburjen, mu sporoči, da njegovi občutki niso pomembni. Takšno ravnanje lahko vodi do tega, da otrok začne dvomiti vase in v svoje sposobnosti soočanja z življenjskimi izzivi. Namesto ignoriranja bi starši lahko poslušali otroka, mu dali prostor, da izrazi, kaj čuti, in mu pomagali razumeti svoja čustva. S tem otrok pridobi zaupanje vase in v svoje notranje doživljanje.
Vzgoja otroka z zdravim občutkom samozavesti zahteva zavestnost in potrpežljivost. Starši niso popolni in vsi kdaj naredijo napako, a ključno je, da prepoznajo svoje vedenje in se trudijo za spremembo. Pohvala, sprejemanje otroka takšnega, kot je, in podpora pri izražanju čustev so temelji, ki lahko otroku pomagajo zgraditi trdno samopodobo. Na koncu je pomembno, da starši otroku pokažejo, da ga imajo radi brezpogojno – ne zaradi njegovih dosežkov, temveč zato, ker je. Le tako bo otrok odrasel v samozavestno osebo, ki verjame vase in v svoje sposobnosti.
Portal24; Foto: Pexels
