Ob dnevu Sredozemlja, ki ga vsako leto zaznamujemo 28. novembra, se je v Barceloni zbralo 43 predstavnikov držav članic Unije za Sredozemlje. V ospredju srečanja je bilo uresničevanje nove vizije, osredotočene na ljudi, obenem pa je Evropska unija skupaj z državami južnega sosedstva potrdila Pakt za Sredozemlje, enega ključnih strateških dokumentov v regiji.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v govoru poudarila pomen sodelovanja: „Le skupna vizija držav ob Sredozemlju in sodelovanje v nemirnem geopolitičnem svetu prinaša mir, dostojanstvo in blaginjo za vse,“ so navedli na ministrstvu. Po njenih besedah je v času naraščajočih napetosti in konfliktov v regiji znova nujno iskanje zavezništev in skupnih rešitev.
V razpravi je ministrica ponovno opozorila na nujnost okrepljenega dialoga: „Države ob Sredozemskem morju iz Evrope, Azije in Afrike z različnimi kulturami, pogledi in jeziki moramo spet najti sinergije za lepši jutri,“ so poudarili na MZEZ. Spomnila je na 30-letnico Barcelonskega procesa, ki je vzpostavil temelje evro-sredozemskega partnerstva, ter izrazila željo, da bi se po treh desetletjih okrepil duh sodelovanja med EU in južnim sosedstvom.
Unija za Sredozemlje je edina platforma, ki združuje obe obali Sredozemlja. Zato je – kot je med srečanjem izpostavilo ministrstvo – v ospredju vlaganje v ljudi: „Ključ je vlaganje v ljudi. Prihodnost regije temelji na mladih in njihovem opolnomočenju,“ so poudarili in pri tem izpostavili izobraževanje, mobilnost ter gospodarske priložnosti, tudi prek pobud, kot je univerza EMUNI.
Pakt za Sredozemlje: ljudje, gospodarstvo, varnost
Na prvem delu srečanja so EU in države južnega sosedstva – med njimi Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon in Tunizija – potrdile Pakt za Sredozemlje. Dokument se osredotoča na tri stebre razvoja regije: ljudi, močnejša gospodarstva ter področja varnosti in upravljanja migracij.
Pakt med drugim poudarja krepitev visokošolskih ustanov, razvoj novih inovacijskih okolij in študentske mobilnosti. Gospodarski del vključuje okrepljene trgovinske povezave, naložbe, podporo start-upom ter pobude za čisto in obnovljivo energijo. Na področju varnosti predvideva skupne programe pripravljenosti na nesreče, ukrepe za stabilnost in celovit pristop k upravljanju migracij.
Ost razprav: Bližnji vzhod in Ukrajina
Na drugem delu srečanja so ministri obravnavali aktualne krize v regiji, predvsem dogajanje na Bližnjem vzhodu. „Menim, da je danes poseben in pomemben dan za Sredozemlje … A besede niso dovolj. Treba je biti aktiven in uresničevati dogovore ter ideje,“ je poudarila ministrica Fajon. Ob tem je navedla, da „v luči grozljive agresije na Gazo smo storili premalo“, in pozvala k iskanju političnih rešitev.
MZEZ je dodal, da Slovenija vztraja pri spoštovanju mednarodnega in humanitarnega prava ter ustanovne listine OZN. V razpravi so izpostavili tudi nujnost trajnega in pravičnega miru v Ukrajini ter brezpogojnega premirja.
Nova vizija Unije za Sredozemlje
Države članice so se na srečanju soglasno strinjale z novo vizijo Unije za Sredozemlje, katere namen je okrepitev organizacije kot regionalnega akterja. V ospredje postavlja:
– infrastrukturno in digitalno povezljivost,
– zeleni in energetski prehod,
– pripravljenost na nesreče,
– izobraževanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest,
– človeški razvoj z večjim vključevanjem žensk in mladih,
– mobilnost in odpravljanje vzrokov migracij.
Ob robu srečanja se je ministrica Fajon srečala s številnimi zunanjimi ministri iz regije, med drugim Jordana, Palestine in Libanona, s katerimi je razpravljala o razmerah v regiji in možnostih poglobitve sodelovanja.
Foto: UfM
