Slovenija je storila pomemben korak pri črpanju evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji. Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost je Evropski komisiji posredoval četrti zahtevek za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, v skupni vrednosti 502 milijona evrov bruto.
Zahtevek vključuje peti in šesti obrok za nepovratna sredstva ter tretji obrok za posojila iz omenjenega mehanizma. Čeprav je skupna bruto vrednost zahtevka 502 milijona evrov, lahko Slovenija zaradi že prejetih predplačil iz leta 2021 računa na okvirno neto izplačilo v višini 440 milijonov evrov.
Po tem, ko se je vlada prejšnji teden seznanila s poročilom o uresničevanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je bila podlaga za oddajo zahtevka potrjena, koordinacijski organ pa je zahtevek odposlal v Bruselj. O končni višini sredstev bo odločala Evropska komisija na podlagi ocene izpolnjevanja zastavljenih 27 mejnikov in ciljev, ki so vezani na posamezne obroke.
Ključne reforme: pokojnine, dolgotrajna oskrba in digitalna povezljivost
Peti obrok, ki ga Slovenija zahteva, zajema 11 mejnikov in ciljev ter znaša 232,18 milijona evrov bruto oziroma 200,72 milijona evrov neto. Med najpomembnejšimi dosežki tega sklopa je predložitev zakonodajnega predloga za temeljite spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Cilj sprememb je, da se »podaljša obdobje zaposlenosti in poveča vključevanje starejših na trg dela, ter hkrati zagotovi ustreznost pokojnin in javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema,« poudarja urad.
Gre za ključno priporočilo Evropske komisije Sloveniji, oblikovano v okviru evropskega semestra. V okviru petega obroka so bili prav tako izpolnjeni mejniki, vezani na reformo dolgotrajne oskrbe. Uveljavljeni so Zakon o dolgotrajni oskrbi in z njim povezani podzakonski akti, s čimer se vzpostavlja enotna sistemska ureditev na tem področju.
Na področju naložb iz tega svežnja izstopa začetek gradnje nove infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je bil omogočen z oddajo javnega naročila. Po vsej državi je bilo hkrati vzpostavljenih 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo 100 Gb/s, s čimer se krepi digitalna infrastruktura in povezuje podatkovna vozlišča raziskovalnih javnih zavodov.
Šesti obrok z reformami na področju trga dela in izobraževanja
Šesti obrok zajema kar 15 mejnikov in ciljev, njegova vrednost pa znaša 230,62 milijona evrov bruto oziroma 199,37 milijona evrov neto. Med ključnimi zakonskimi spremembami, ki jih je Slovenija že izvedla v okviru tega obroka, izstopajo začetek veljavnosti zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, vzpostavitev krizne sheme skrajšanega delovnega časa ter spremembe Zakona o urejanju trga dela.
Slednje so osredotočene na spodbuditev daljše delovne dobe in zmanjšanje razkoraka med dejansko starostjo upokojencev in zakonsko določeno upokojitveno starostjo. Na področju naložb so bila izvedena pomembna vlaganja v digitalizacijo in razvoj kompetenc v izobraževalnem sistemu.
»204 izobraževalni zavodi so bili povezani z optičnim omrežjem s hitrostjo nad 1 Gb/s, več kot 11.000 strokovnih in vodstvenih delavcev na področju izobraževanja pa je opravilo usposabljanja za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj,« je sporočil urad.
Na področju podjetništva se je oblikovalo 23 konzorcijev, v katerih sodeluje 126 podjetij, ki izvajajo strategije za digitalni prehod. Poleg tega je 164 podjetij prejelo podporo za prehod v krožno gospodarstvo, kar sodi v okvir evropskega zelenega dogovora.
Naložbeni del obroka vključuje tudi uspešno zaključene projekte nadgradnje železniških postaj v Grosupljem in Domžalah, kar prispeva k večji dostopnosti javnega prometa in boljšemu povezovanju regij.
Tretji obrok posojila in pregled stanja črpanja sredstev
Poleg nepovratnih sredstev je Slovenija oddala tudi zahtevek za tretji obrok posojila iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 39,56 milijona evrov. »Po oceni pristojnega ministrstva je izpolnjen edini mejnik na tretjem posojilnem obroku, in sicer začetek veljavnosti zakonodajnih aktov in predpisov o izvajanju javnih služb varstva okolja,« navaja urad.
Sloveniji je v okviru NOO do konca leta 2026 na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 613 milijonov evrov posojil. Do zdaj ji je Evropska komisija izplačala 49,34 odstotka vseh razpoložljivih sredstev, kar vključuje 41,68 odstotka nepovratnih sredstev in 69,49 odstotka posojil.
Doslej je država nosilcem projektov že izplačala 920 milijonov evrov. Projekti se izvajajo po vsej državi, nekateri so že zaključeni, drugi so v fazi izvedbe, kar kaže na aktiven pristop Slovenije pri črpanju evropskih sredstev in doseganju ciljev NOO.
V zadnjem delu dokumenta Evropski parlament poziva k celovitemu pregledu arhivov nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb, zlasti arhivov KOS in Udbe. Hkrati poudarja, da bi bilo treba enakovredno obsoditi vse totalitarne režime in si prizadevati za popolno spoštovanje zgodovinske pravičnosti.
Foto: Pixabay/ fotoblend
