800 milijonov za emisijske kupone in zdaj TEŠ v javni službi: Kdo bo plačal račun?
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) bo s 1. januarjem 2025 doživela pomembno preobrazbo, saj se bo prestrukturirala v javno službo. Holding Slovenske elektrarne (HSE) namreč ne bo več mogel pokrivati stroškovne cene proizvodnje električne energije, kar bi predstavljalo nedovoljeno državno pomoč. V ta namen se pričakuje, da bo oktobra sprejet interventni zakon, ki bo urejal delovanje TEŠ-a v prihodnosti.
Generalni direktor HSE, Tomaž Štokelj, je za medije pojasnil, da bi HSE v letu 2025 lahko TEŠ-u in Premogovniku Velenje plačeval zgolj tržno ceno za električno energijo, kar pa ne bi zadoščalo za pokritje stroškov obeh družb. Po njegovih besedah bi to povzročilo primanjkljaj med 150 in 200 milijoni evrov letno, kar bi vodilo do finančnih težav, če ne bi bilo novih ureditev.
Štokelj je dodal, da trenutna razlika med tržno ceno emisijskih kuponov za ogljikov dioksid in ceno električne energije ni zadostna za pokrivanje stroškov, situacija pa se bo po pričakovanjih še poslabšala. “Projekcije kažejo, da bo leta 2028 cena kuponov višja od tržne cene elektrike,” je pojasnil.
Vse dražji emisijski kuponi
Od leta 2013 je TEŠ za nakup emisijskih kuponov porabil 800 milijonov evrov, medtem ko je HSE v obdobju med 2013 in 2020 za dokapitalizacijo TEŠ-a in Premogovnika Velenje namenil kar 950 milijonov evrov. Da bi našli rešitev za prihodnost TEŠ-a, so skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki preučili različne scenarije.
Najbolj ugodna rešitev za Slovenijo se zdi t.i. slovaški model, pri katerem bi TEŠ primarno proizvajal toploto za ogrevanje Šaleške doline, saj drugega vira ogrevanja ni na voljo. Elektrika bi v tem primeru postala stranski produkt. “S tem bi bil TEŠ umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam glede nedovoljenih državnih pomoči,” je povedal Štokelj. Dodal je, da bi se proizvodnja električne energije TEŠ-a z leti zmanjšala, odvisno od razpoložljivosti premoga in drugih virov toplote.
S tem bi bil Teš umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam glede nedovoljenih državnih pomoči. Proizvodnja električne energije TEŠ-a bi v prvih letih po vzpostavitvi javne službe znašala nekje približno polovico obstoječe, potem pa bi z leti ustrezno padala skladno s tem, kolikor bi bilo na voljo razpoložljivega premoga iz Premogovnika Velenje in ali bi bil na razpolago nadomestni vir toplote za ogrevanje Šaleške doline.
Tomaž Štokelj
Zapiranje ene od jam v Premogovniku Velenje
Spremembe v delovanju TEŠ-a bodo vplivale tudi na Premogovnik Velenje, ki načrtuje optimizacijo proizvodnje premoga. Ena od dveh jam, kjer poteka odkop premoga, bo sredi prihodnjega leta zaprta. Zaprli bodo jamo Pesje, kjer je premog nižje kakovosti. Kljub temu Štokelj zagotavlja, da zaradi zaprtja ne bo presežnih delavcev, saj bodo zaposleni izvajali zapiralna dela.
HSE bo v Šaleški dolini ustanovil novo podjetje, HSE Saša, ki bo skrbelo za naložbe v regiji. Med načrti so postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru in morebitna postavitev toplotne črpalke za ogrevanje Šaleške doline.
Župana Velenja in Šoštanja ne podpirata interventnega zakona
Na izredni seji občinskih svetov Velenja in Šoštanja, ki je bila sklicana zaradi načrtov države glede prihodnjega delovanja energetskih družb, so sodelovali trije ministri, več državnih sekretarjev ter vodilni iz HSE, Premogovnika Velenje in TEŠ-a. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da gre predvsem za finančni problem. “Interventni zakon bo premostitev, da sploh pridemo do pravičnega prehoda,” je izjavil in dodal, da se zakon mora sprejeti do decembra.
Minister je zagotovil, da bo, ko bo osnutek zakona dokončan, omogočena presoja vsebine tudi lokalnim skupnostim in delavcem. V primeru zamude bo, po njegovih besedah, prepozno. Poleg interventnega zakona so v pripravi tudi zakon o prestrukturiranju regije in zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, ki naj bi zagotovila stabilno financiranje in zaposlitve v regiji.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da se je prestrukturiranje regije že začelo. “Pravičen prehod in prehod na zeleno je nujen, kako ga bomo izpeljali, pa je odvisno od nas skupaj,” je dejal Jevšek, pri tem pa izpostavil zagotovljena sredstva za projekte prestrukturiranja.
Gospodarski minister Matjaž Han je opozoril, da popravnega izpita za Šaleško dolino ne bo več, zato je interventni zakon nujen. Kljub temu pa je župan Velenja, Peter Dermol, izrazil nasprotovanje sedanji obliki zakona. “Bojim se, da bo cena premoga podivjala in posledično bo breme na vseh, ki smo priključeni na daljinsko ogrevanje. To ni pravičen prehod!” je opozoril Dermol.
Tudi predstavnika zaposlenih v Premogovniku Velenje in TEŠ-u sta poudarila stiske delavcev, ki so povezane z načrtovanimi spremembami.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Wikipedia/Petar Milošević
