Afriški podnebni Vrh: Svet izgublja tekmo za podnebne cilje
Voditelji afriških držav, ki poteka v Keniji so se zbrali na afriškem podnebnem vrhu. Voditelji bodo obravnavali nujno vprašanje financiranja okoljske agende Afrike. V ozadju tega zgodovinskega srečanja pa je Sultana Al Jaber, predsednik prihajajočega podnebnega vrha COP28 iz Združenih arabskih emiratov, izrazil zaskrbljenost nad svetovnim napredkom pri doseganju podnebnih ciljev.
“Rezultatov ne dobivamo pravočasno,” je dejal Jaber delegacijam na afriškem podnebnem vrhu v Nairobiju. To je bila zlovešča izjava, ki prihaja tik pred prvo “globalno oceno” ZN o ukrepih posameznih držav glede podnebnih sprememb. Svet se je soočil s težko resnico, da zaostaja za cilji, določenimi za omejevanje podnebnih sprememb.
Afrika, domovanje 1,2 milijarde prebivalcev v 54 državah, je ena najbolj ranljivih celin do podnebnih sprememb. Kljub temu pa prejme le 12 odstotkov sredstev, ki so potrebna za boj proti tem neizogibnim izzivom. Afriški podnebni vrh se osredotoča na zbiranje sredstev, potrebnih za zaščito lokalnih skupnosti in reševanje posledic podnebnih sprememb.
Projekti trajnostnega razvoja
Prvi dan vrha so bili napovedani veliki projekti trajnostnega razvoja, ki vključujejo večsto milijonov dolarjev naložb. Danes je Sultana Al Jaber, predsednik Nacionalne naftne družbe v Abu Dabiju, razkril, da Združeni arabski emirati za razvoj 15 GW čiste energije v Afriki do leta 2030 obljubljajo beverjetnih 4,5 milijarde dolarjev. To je velik korak naprej za celine, ki trenutno razpolaga s kapaciteto približno 60 GW obnovljive energije.
Delovna različica končne deklaracije afriškega podnebnega vrha poudarja tudi ogromen potencial Afrike za obnovljivo energijo, mlado delovno silo in naravne vire. Afriške države so napovedale, da bodo na COP28 zahtevale razširitev posebnih pravic v zvezi z rezervami IMF. Slednje bi omogočilo dvig 500 milijard dolarjev za podnebno agendo.
Mitika Mvenda iz Vseafriškega zavezništva za podnebno pravičnost je izpostavila, da celina za podnebni sektor trenutno prejme le 16 milijard dolarjev. Slednje pa je premalo glede na potrebe. Hkrati so najnovejši podatki iz Podatkovne baze izpustov Evropske komisije za raziskave globalne atmosfere (EDGAR) pokazali, da so afriške države najmanj odgovorne za kopičenje toplogrednih plinov v ozračju. ZDA in Kitajska sta medtem od leta 1970 izpustili največ ogljikovega dioksida.
Medtem ko se svet sooča s temi izzivi, ostaja vprašanje, ali bo svetovna skupnost sposobna zagotoviti potrebno finančno podporo, da bi se Afrika lahko učinkovito borila proti podnebnim spremembam in zaščitila svoje lokalne skupnosti. Prihajajoči COP28 bo morda ključnega pomena za to odločilno vprašanje.
