Albanski premier Rama o dogovoru z Italijo: “Brezpogojna ljubezen”
Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za Euronews pojasnil, da je dogovor med Italijo in Albanijo o obravnavi prošenj za azil na albanskih tleh ekskluziven in temelji na posebnem odnosu med državama. “To je ekskluzivni sporazum z Italijo, ker ljubimo vse, z Italijo pa imamo brezpogojno ljubezen,” je poudaril Rama med govorom v Evropskem parlamentu.
Premier je ob tem izrazil jasno sporočilo, da nobena druga vlada ne bi smela pričakovati podobnega sodelovanja z Albanijo. Njegove besede so sledile izjavi italijanske premierke Giorgie Meloni, ki je razkrila, da jeza to shemo veliko zanimanje pokazal tudi britanski premier Keir Starmer.
Migracijski dogovor kot izraz odgovornosti
Albanski premier je zavrnil trditve, da je dogovor z Italijo del prizadevanj za pospešitev albanskega vstopa v Evropsko unijo. Dejal je, da je bil dogovor sprejet iz občutka odgovornosti do regije in Evrope kot celote. Poudaril je, da gre za pragmatično rešitev, ki je boljša od “ideološkega boja” brez konkretnih dejanj.
Dogovor med Tirano in Rimom, ki je bil sklenjen novembra 2023, določa, da bodo migranti, ki jih bodo italijanske oblasti prestregle na morju, premeščeni v centre blizu albanskega pristanišča Shengjin. V teh centrih bo italijansko osebje hitro obravnavalo njihove prošnje za azil. V skladu s sporazumom bodo tja napoteni samo migranti iz držav, ki jih Italija ocenjuje kot varne, in katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene.
Italija načrtuje do 36.000 prošenj letno
Uspešni prosilci za azil bodo dobili zaščito v Italiji, medtem ko bodo neuspešni prosilci pridržani in kasneje repatriirani. Centri, ki so bili zgrajeni s finančnimi sredstvi Italije in so pod njeno jurisdikcijo, še niso odprti, čeprav je bilo prvotno predvideno, da bodo operativni do pomladi 2024. Italijanska vlada pričakuje, da bo v Albaniji letno obravnavala do 36.000 prošenj za azil.
Evropska komisija se ni neposredno izrekla proti dogovoru med Italijo in Albanijo, češ da je dogovor zunaj okvirov evropske zakonodaje. Kljub temu je predsednica Komisije Ursula von der Leyen pohvalila dogovor kot primer inovativnega reševanja migracijskih izzivov. Prav tako je imenovala novega komisarja za migracije, ki bo iskal “inovativne operativne rešitve” za nedovoljene migracije.
Vendar pa so številne organizacije za človekove pravice izrazile zaskrbljenost, da bi se migranti lahko soočili z dolgimi pridržanji in drugimi kršitvami ter ostali v pravni negotovosti. Von der Leyen je v pismu voditeljem EU dogovor opisala kot primer “neobičajnega razmišljanja”, ki bi lahko pomagal državam pri obvladovanju naraščajočega števila nezakonitih prihodov migrantov.
Migracijski model zanimiv tudi za druge države
Dogovor med Italijo in Albanijo je vzbudil zanimanje v drugih evropskih prestolnicah, znotraj in zunaj Evropske unije. Petnajst držav članic EU je maja letos pozvalo Evropsko komisijo, naj preuči možnosti za uporabo podobnih modelov zunanjega izvajanja azilnih postopkov. Nemški komisar za migracije Joachim Stamp je omenil možnost uporabe objektov v Ruandi, ki jih je financirala prejšnja vlada Združenega kraljestva, kot del širšega evropskega načrta za obravnavo prosilcev za azil.
Dogovor med Združenim kraljestvom in Ruando je bistveno drugačen od italijansko-albanskega dogovora, saj nekdanja britanska vlada ni bila pripravljena ponuditi azila prosilcem, ki so bili obravnavani v tujini. Vendar pa je Keir Starmer, novoizvoljeni britanski premier, pokazal zanimanje za italijansko-albanski model in ob nedavnem srečanju z Giorgio Meloni v Rimu dejal, da bo preučil dogovor kot del britanskega pragmatičnega pristopa k reševanju vprašanja nedovoljenih migracij.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Finska vlada / CC BY 2.0 / Wikimedia Commons
