Alejandro Peña Esclusa: Lulino ‘posredovanje’ v Venezueli je farsa
Alejandro Peña Esclusa: Venezuelci so bili 28. julija protagonisti junaškega dejanja, o katerem bodo še leta pripovedovali svojim otrokom in vnukom. Kljub vsem oviram in grožnjam so ljudje množično, mirno in demokratično glasovali in, da bi zagotovili transparentnost postopka in hrambo volilnih zapisnikov ostali na voliščih. Tistega dne so Venezuelci resnično upravičili prvo kitico svoje državne himne “Slava pogumnemu ljudstvu!”
Kot da to ne bi bilo dovolj, je María Corina Machado nepričakovano in tiho uvedla briljantno strategijo: skeniranje in prenos več kot 80 % seznamov s podpisi prič in ustreznimi kodami QR. Nato so bili naloženi na spletno stran www.resultadosconvzla.com, tako da si jih je lahko ogledal kdorkoli kjerkoli na svetu.
Rezultati volitev so bili za vladajočo Enotno socialistično stranko Venezuele (PSUV) porazni. Edmundo González je Chavismo resnično udaril, saj je dobil 67 % glasov, Maduro pa 30 %. Madura, ki je bil v takšnih okoliščinah stisnjen v kot, je hlapčevski nacionalni volilni svet (Consejo Nacional Electoral, CNE) sam razglasil zmagovalca, ne da bi predstavil uradne rezultate, in sprožil krvoprolitje, s katerim je grozil med volilno kampanjo.
Kar se je zgodilo v Venezueli, je postalo velik problem mednarodne levice. Eden njenih glavnih zaveznikov, ‘Chávezov sin’, je sredi belega dne zagrešil ogromno goljufijo in pobijal ljudi. Kako je bilo mogoče izvesti nadzor nad škodo, da levica ne bi padla z Madurom?
‘Težkokategorniki’
Takrat sta Forum Sao Paulo in skupina Puebla tja napotili tri svoje glavne težkokategornike, brazilskega predsednika Lulo, mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja in kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki so se lotili spreminjanja dejstev s svojo posebnostjo: izumljanjem pripovedi. Razglasili so se za posrednike venezuelske krize in začeli odvračati pozornost od dogajanja 28. julija.
Prvi korak je bil ignoriranje uradnih zapisnikov, ki jih je predložila opozicija, in ‘zahteva’, da jih predstavijo volilni organi, vendar brez določitve roka ali obsodbe, da je CNE pristranski v korist Madura, kot je to storil Carterjev center. Ta nedoločen rok je diktatorju omogočil, da je zatrl proteste, vnesel teror in odredil sojenja proti Maríi Corini Machado in Edmundu Gonzálezu, da bi ju prisilil v zatočišče, to je, da sta se izolirala od ljudi.
Drugi korak
Drugi korak je bil prepričati Združene države in Evropsko unijo, da počakajo, da CNE predstavi rezultate, in ne priznajo Edmunda Gonzáleza kot izvoljenega predsednika (kot so to že storili Argentina, Kostarika, Ekvador, Peru, Panama in Urugvaj), ker je po besedah trojice priznanje Gonzáleza “oviralo pogajanja.” Imeli so tudi vodilno vlogo pri sabotaži resolucije OAS (Organizacije ameriških držav) proti Maduru.
Tretji korak je bil poskus omejitve vloge predsednika Mileija z izgonom diplomatskih uradnikov z argentinskega veleposlaništva, kjer je šest članov ekipe Maríe Corine Machado zaprosilo za azil. Lula je izkoristil to situacijo, da je prevzel njihovo ‘zaščito’. Tako Milei kot María Corina Machado sta se mu morali zahvaliti za gesto. Očitno bi lahko brazilski predsednik od Madura zahteval varno ravnanje zanje, a tega ni storil.
In četrti korak, ki je trenutno v polnem teku, je bil predložitev predlogov mednarodni skupnosti za prikrivanje zločina, ki ga je zagrešil Maduro, kot je ponovitev volitev ali vzpostavitev neposrednih pogajanj med diktatorjem in Edmundom Gonzálezom, vendar brez sodelovanja Maríe Corine Machado. Namen tega manevra je razbiti enotnost opozicije in povečati spekter izdaje.
Kisik za Maduro
Skratka, domnevno posredovanje te trojice je Maduru samo dalo kisik, ohromilo mednarodno skupnost in oslabilo opozicijo. Rešitev venezuelske krize je opustiti pripovedi, ki jih širijo Lula, López Obrador in Petro, ter se vrniti k dejstvom. Nujno je treba obsoditi krvavi državni udar, ki ga je izvedel Maduro, potrditi uradne rezultate na www.resultadosconvzla.com in nato priznati Edmunda Gonzáleza kot izvoljenega predsednika.
To trojko samooklicanih mediatorjev je treba pustiti ob strani ali vsaj uravnotežiti z drugimi zanesljivimi pogajalci, ki Maduru ponujajo pogoje, da prizna svoj poraz in zapusti državo ter mu zagotovijo varnost in varnost njegovih družinskih članov.
Alejandro Peña Esclusa je pisatelj, analitik in politični svetovalec. Je strokovnjak za forum Sao Paulo, o katerem je napisal štiri knjige. Venezuelski režim ga je preganjal, zapiral in prisilil v izgnanstvo.
[Vir: European conservative]; Portal24; Foto: Freepik
