Aleksander Mervar: Ni brezskrbnega scenarija za prihodnost slovenske energetike
V analizi, ki jo je direktor Elesa Aleksander Mervar pripravil za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izpostavlja ključne vidike energetske prihodnosti Slovenije. Kot pravi, je študijo zasnoval z namenom podlage za strateške odločitve na področju energetike, ne pa za politične debate. Mervar poudarja: “Cilj priprave študije je bil pripraviti podlago za kar najboljšo strategijo slovenske energetike v prihodnosti.” Po njegovih besedah je dokument dopolnil, ne pa spremenil, pri čemer so tehnični vidiki in različni scenariji energetskega razvoja v ospredju.
Po poročanju MMC RTV SLO je Mervar zavrnil očitke, da minister Bojan Kumer ni želel objaviti analize. Načrti vključujejo različne scenarije za slovensko energetiko, kjer ključno vlogo igrajo obnovljivi viri, male modularne jedrske reaktorje (SMR) in morebitna izgradnja JEK-a 2. Piratska stranka je že vložila prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), saj naj bi minister zavrnil objavo analize.
Pogovor o SMR-jih in prihodnosti jedrske energije
Mervar izpostavlja, da je pomembno razpravljati o možnostih uporabe malih modularnih reaktorjev (SMR), ki bi lahko imeli v prihodnosti velik tehnološki potencial. Opozarja, da je nujno čim prej oblikovati delovno skupino na vladni ravni, ki bi proučila možnosti za SMR. Odločitve o prihodnjih poteh, kot so podaljšanje obratovanja NEK-a, izgradnja JEK-a 2 ali SMR-jev, bi bilo po njegovem mnenju potrebno sprejeti do leta 2028. “Ni scenarija, ki nas brezskrbno pelje v prihodnost,” je dodal Mervar, ki opozarja na nujnost previdnega pristopa k oblikovanju energetske strategije.
Med različnimi scenariji je v analizi kot stroškovno najugodnejši tisti, ki ne vključuje podaljšanja NEK-a ali izgradnje JEK-a 2, temveč temelji na obnovljivih virih energije z določenimi ogljičnimi viri. Naslednji po stroškovni učinkovitosti je scenarij z NEK-om do leta 2063 in določenimi obnovljivimi viri. Kljub temu Mervar opozarja, da je vsaka izbira povezana z izzivi.
Visoka cena stabilnega elektroenergetskega sistema
Kot pravi Mervar, bo zagotavljanje stabilnega elektroenergetskega sistema verjetno prineslo višje stroške. Po njegovem mnenju bo nujna podpora za strateške rezervne kapacitete plinskih elektrarn, ki bodo večinoma mirovale in obratovale zgolj ob kriznih dogodkih, kot so dolgotrajno sneženje, megla ali brezvetrje, ko sončne in vetrne elektrarne ne delujejo optimalno. “Bolj kot želimo imeti zanesljiv elektroenergetski sistem, dražje bo,” poudarja Mervar in dodaja, da brez dodatnih rezerv sistema ne bo mogoče stabilizirati.
Mervar ob tem pojasnjuje, da bi v primeru izgradnje JEK-a 2 potrebovali tudi rezervne kapacitete za primer morebitnih izpadov obratovanja ali vzdrževalnih del na jedrski elektrarni. Primerja tudi energetske potenciale držav, pri čemer opozarja, da Slovenija nima enakih možnosti kot skandinavske države, ki lahko izkoriščajo svoj vodni potencial in ugodne vire plina.
Mit o nizki ceni elektrike iz JEK-a 2
V analizi je Mervar posebej izpostavil nekaj mitov, ki krožijo v javnosti. Prva napačna predstava je, da je Slovenija stalna uvoznica elektrike, kar po njegovih besedah ne drži. Kot poudarja, je Slovenija bila na letni ravni uvozno odvisna nazadnje leta 2022, medtem ko je na urni ravni lani približno 60 odstotkov ur elektriko uvažala. Prav tako ni res, da so končne cene elektrike v Sloveniji najvišje, kar potrjujejo podatki Eurostata, po katerih so bile cene elektrike v prvi polovici leta 2024 za gospodinjstva v Sloveniji nižje od povprečja Evropske unije.
Mervar prav tako zavrača mit o nizki ceni elektrike iz JEK-a 2 in opozarja, da elektrika iz JEK-a skupaj s stroški financiranja ne bo cenejša od 125 evrov na megavatno uro. Po poročanju MMC RTV SLO je že marca opozoril, da gradnja novih virov elektrike ne zagotavlja, da bo elektrika cenovno dostopnejša. Prav zato meni, da mora biti strategija zasnovana previdno in dolgoročno, saj nas ne more rešiti en sam energetski vir.
Prihodnji koraki in prehod na obnovljive vire
Glede zelenega prehoda Mervar izraža dvom, da bo Slovenija do leta 2050 popolnoma brezogljična. Težave vidi tudi pri načrtih za hitro zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), saj bi to lahko začasno povečalo odvisnost od uvoza elektrike. Čeprav so obnovljivi viri pomemben del prehoda, Mervar opozarja na omejitve, povezane z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami, in potrebo po stabilnih rezervnih virih, kot so plinske elektrarne. Mervar zaključuje, da bo energetska prihodnost Slovenije zahtevala prilagodljiv pristop, kjer bo treba upoštevati posebnosti in omejitve domačega energetskega okolja.
