Vsako poletje se znova pojavi ista zgodba: “Malo se moram sončiti, da dobim bazično porjavelost, pa bo koža varna!” Ideja, da rahla porjavelost ščiti kožo pred sončnimi opeklinami, je priljubljena že desetletja. Ampak, ali ta “baza” res deluje, ali je le mit, ki ga radi ponavljamo, medtem ko se nastavljamo soncu?
Poglejmo, kaj pravijo dejstva, in razjasnimo, ali je bazična porjavelost res tvoj poletni superjunak ali le lepo zapakiran izgovor za poležavanje na plaži.
Ko govorimo o bazični porjavelosti, mislimo na rahlo porjavelost kože, ki jo dosežemo z zmernim izpostavljanjem soncu ali obiski solarija, preden se poletje zares začne. Ideja je, da ta začetni odtenek kožo pripravi na močnejše sonce, kot nekakšen naravni ščit.
Zagovorniki pravijo, da bazična porjavelost zmanjša tveganje za opekline, ker koža že proizvede nekaj melanina – pigmenta, ki daje koži temnejši odtenek. Melanin naj bi absorbiral del UV-žarkov in tako nudil minimalno zaščito. Zveni logično, kajne? Ampak realnost ni tako preprosta.
Dermatologi opozarjajo, da je vsaka porjavelost pravzaprav znak poškodbe kože. Ko se koža obarva, je to njen odziv na UV-sevanje, ki povzroča poškodbe DNK v kožnih celicah. Bazična porjavelost morda res da videz zaščite, a znanost pravi, da je zaščitni učinek minimalen – enakovreden morda SPF 2 ali 3.
Za primerjavo: kreme za sončenje imajo običajno SPF 30 ali več. Torej, če računaš, da te bo tvoj “bazični ten” rešil pred opeklinami na vroč poletni dan, pomisli še enkrat.
Mit o varnosti solarijev
Mnogi se za bazično porjavelost zatečejo k solarijem, saj obljubljajo hitre rezultate brez čakanja na sonce. A tukaj se zgodba zaplete. Solariji oddajajo koncentrirane UV-žarke, ki so pogosto močnejši od naravnega sonca. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uporaba solarijev poveča tveganje za kožni rak, vključno z melanomom, še posebej pri mlajših ljudeh.
Čeprav solarij lahko da videz enakomerne porjavelosti, to ni varna pot do “baze”. Pravzaprav vsaka seja v solariju dodatno poškoduje kožo, kar dolgoročno poveča tveganje za prezgodnje staranje in resnejše zdravstvene težave.
Namesto tega dermatologi priporočajo kreme za sončenje z visokim SPF, zaščitna oblačila in izogibanje soncu v najmočnejših urah. Če ti je všeč porjavel videz, so na voljo tudi kakovostna sredstva za samoporjavitev, ki ne zahtevajo izpostavljanja UV-žarkom. Ti izdelki so varnejša alternativa, ki koži ne škoduje, hkrati pa ti dajejo tisti poletni sijaj.
Dolgoročni učinki sončenja
Čeprav se bazična porjavelost morda zdi nedolžna, ne smemo spregledati dolgoročnih posledic. Vsaka izpostavljenost UV-žarkom, pa čeprav rahla, prispeva k kopičenju poškodb v koži. Sčasoma to lahko vodi do gubic, pigmentnih madežev in povečanega tveganja za kožni rak.
Po raziskavah Ameriške akademije za dermatologijo so ljudje, ki redno iščejo porjavelost, bolj izpostavljeni tveganju za melanom, ki je najsmrtonosnejša oblika kožnega raka. Tudi če se ti zdi, da je tvoja koža “navajena” sonca, to ne pomeni, da je imuna na škodo.
Zanimivo je, da je koža vsakega posameznika drugačna. Ljudje s svetlejšo poltjo so še posebej ranljivi, saj imajo manj naravnega melanina, ki bi jih ščitil. Ne glede na tip kože pa nobena porjavelost ne nudi stoodstotne zaščite.
Namesto tega je pametno vlagati v dobre navade: redna uporaba kreme za sončenje, nošenje klobuka in sončnih očal ter iskanje sence, ko je sonce najmočnejše. Tako bo tvoja koža ostala zdrava, ti pa boš še vedno lahko užival v poletnih dneh.
Opomba: Ta članek je namenjen splošnemu informiranju in ni nadomestilo za strokovni zdravstveni nasvet. Za specifična vprašanja o zdravju kože se posvetujte z dermatologom.
Alenka Mirnik
Foto: Pexels
