Ali intenzivno starševstvo otrokom škodi ali pomaga?
Sodobni svet spodbuja starše k intenzivnejšemu starševstvu, toda ali takšen pristop otrokom pomaga ali škodi? Vprašanje, ki se postavlja je tudi ali sodobni starši pretiravajo v svoji zaščitniški vlogi, s čimer lahko škodijo ne le sebi, ampak tudi svojim otrokom? Izraz “intenzivno starševstvo” je v sodobni psihologiji postal priljubljen po letu 1996, ko ga je uvedla sociologinja Sharon Hays, a njegove učinke in vplive na celotno družino so raziskovalci pod drobnogled vzeli šele v zadnjih letih, navaja portal Parents.
Strokovnjaki, kot je raziskovalka otrok in staršev Raquel Herrero-Arias z Univerze v Bergnu, opozarjajo, da lahko prekomerna skrb in stalna zaščitniška prisotnost staršev dolgoročno prineseta več škode kot koristi. Sodobni starši se pogosto ukvarjajo z otrokovo vsako najmanjšo potrebo, kar jim sicer omogoča tesno povezanost, a hkrati ustvarja nezdrave odvisnosti in pritiske. Starši lahko pogosto poskušajo živeti skozi svoje otroke in hkrati postanejo popolnoma osredotočeni na njih, kar vodi v neuravnoteženo življenje in zanemarjanje lastnih potreb.
Pritiski družbenih medijev in starševske odgovornosti
V sodobnem svetu družbeni mediji igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju idealizirane podobe starševstva. Klinicna psihologinja dr. Anne Walsh opozarja, da družbena omrežja pogosto prikazujejo idealizirano sliko starševstva, ki pritiska na starše, saj občutek pomanjkljivosti ali nepopolnosti pogosto vodi v občutke “mamine krivde”. Nedavna raziskava je pokazala, da se kar 73 odstotkov mater primerja z drugimi starši na družbenih omrežjih, pri čemer kar 77 odstotkov mater navaja, da zaradi teh primerjav občutijo krivdo, navaja portal Parents. Dr. Walsh meni, da je omejevanje časa na družbenih omrežjih lahko koristno za duševno zdravje in starševsko samozavest.
Psihoterapevtka Lauren Canonico dodaja, da družbena omrežja ustvarjajo neprimerne standarde, kjer so na primer popolno urejena kosila ali dovršene Montessori dejavnosti predstavljeni kot vsakodnevna rutina. To ustvarja občutek, da je treba doseči izjemne rezultate, in starši se pogosto počutijo neuspešne, če ne izpolnijo teh standardov. Dr. Walsh še dodaja, da so pričakovanja do staršev v sodobnem času bistveno višja, kar ustvarja dodatne pritiske na starše in jih sili v intenzivno starševstvo. Starši pričakujejo, da bodo vedno na voljo, popolnoma čustveno uravnani in brez napak – cilji, ki so težko dosegljivi in lahko vodijo v izčrpanost.
Razlogi za naraščanje intenzivnega starševstva
Poleg pritiska družbenih medijev k razvoju intenzivnega starševstva prispevajo tudi številne druge okoliščine. Canonico opaža, da je vzorec tovrstnega starševstva pogosto posledica preteklih izkušenj staršev iz generacij X in milenijcev, ki sta bili zaznamovani s specifičnimi težavami. Generacija X je na primer odrasla v času, ko so bili starši pogosto odsotni in so otroci preživljali veliko časa sami. Milenijci pa so odraščali v obdobju kriz, kar jih je prisililo, da postanejo odgovorni že zelo zgodaj.
Canonico pojasnjuje, da želijo današnji starši preprečiti, da bi njihovi otroci doživeli podobno osamljenost ali pomanjkanje podpore, kot so jo sami občutili. Zaradi tega se posvečajo vsaki najmanjši potrebi otroka in pogosto poskušajo rešiti vse težave namesto njih. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da takšen pristop otrokom odvzema možnost za samostojnost in razvoj veščin reševanja problemov. Dr. Walsh pravi, da se starši z določenimi osebnostnimi lastnostmi, kot so perfekcionizem ali težnja k nadzoru, pogosto nagibajo k intenzivnemu starševstvu, saj verjamejo, da lahko s svojim trdim delom in strateškim razmišljanjem preprečijo vse težave, ki bi lahko prizadele njihove otroke.
Nevarnosti intenzivnega starševstva in iskanje ravnotežja
Intenzivno starševstvo lahko prinese škodljive posledice tako za starše kot za otroke. Dr. Walsh opozarja, da lahko intenzivna skrb za otroka pogosto vodi v nerealne standarde, ki postavljajo temelje za stres in izgorelost. Poleg tega se otroci morda naučijo, da so ljubljeni le, če so popolni, kar ustvarja nezdrav pritisk na dosežke in nenehno potrjevanje lastne vrednosti. Canonico opozarja, da intenzivno starševstvo starše oddaljuje od lastnih potreb, saj pogosto zanemarijo svoje duševno zdravje in osebne interese, kar pa dolgoročno vpliva tudi na dobrobit otrok.
Parents navaja tudi, da strokovnjaki svetujejo, da je pomembno najti srednjo pot med popolno predanostjo in lastno svobodo. Starši lahko razmislijo o zmanjšanju intenzivnosti in sprejmejo pristop, ki vključuje večjo mero samostojnosti otrok. To lahko storijo tako, da otrokom dovolijo, da se sami spopadajo s težavami, pri čemer jih usmerjajo, vendar ne nadzorujejo. Dr. Walsh poudarja, da je za razvoj otrok bistveno, da se naučijo reševati konflikte in upravljati z neuspehi, kar jim omogoča gradnjo samozavesti in neodvisnosti.
Canonico dodaja, da je koristno, da starši opustijo primerjanje z drugimi in se osredotočijo na prioritete, ki so najbolj smiselne za njihovo družino. Starši bi morali opaziti, kateri vidiki starševstva prinašajo največ veselja in poskrbeti, da se osredotočijo na dejavnosti, ki jih skupaj z otroki osrečujejo, namesto da jih potiskajo v nenehno tekmo za popolnost.
Na koncu staršem svetujejo, da se zavedajo pomena ravnotežja. Intenzivno starševstvo morda res omogoča globoko povezanost z otroki, vendar lahko pretirano posvečanje otrokovemu vsakodnevnemu življenju vodi v izčrpanost in občutek nezadostnosti tako pri starših kot pri otrocih.
Portal24; Foto: Pexels/Elina Fairytale
