Ali je zdravo jesti le enkrat na dan? Kaj pravijo strokovnjaki?
Dieta OMAD, kar pomeni “en obrok na dan”, je pridobila na priljubljenosti kot ekstremna oblika občasnega posta. Med tistimi, ki zagovarjajo to prakso, je tudi slavni glasbenik Bruce Springsteen, ki pri svojih 75 letih še vedno zmore nastopati na dolgotrajnih koncertih. V intervjuju za londonski The Times je Springsteen izjavil, da se običajno prehranjuje le enkrat na dan, kar mu pomaga ohranjati kondicijo. A kljub njegovi izkušnji, strokovnjaki opozarjajo na morebitne zdravstvene težave, povezane s takšno dieto. Po poročanju The New York Timesa so strokovnjaki izrazili različna mnenja o znanstveni podlagi in učinkovitosti diete OMAD.
Kakšne so znanstvene podlage za dieto OMAD?
Po poročanju New York Timesa občasno postenje, kamor spada tudi dieta OMAD, temelji na ideji, da določeno obdobje brez vnosa hrane lahko spodbudi zdravje. Medtem ko občasno postenje običajno pomeni omejitev prehranjevanja na nekaj ur dnevno, dieta OMAD to okno zmanjša na eno uro, kar za mnoge pomeni velik izziv. Dr. Caroline Apovian iz bolnišnice Brigham and Women’s Hospital je poudarila, da uživanje enega obroka na dan za večino ljudi ni primerno. Čeprav dr. Apovian pri nekaterih bolnikih zagovarja občasno postenje, meni, da je dieta OMAD preveč restriktivna, saj lahko povzroči prenajedanje ob edinem dnevnem obroku, kar lahko vodi v prebavne težave in pomanjkanje hranil.
Po mnenju strokovnjakov je velik izziv diete OMAD doseči zadosten vnos hranil v tako kratkem času. Mark P. Mattson, nevroznanstvenik na Univerzi Johns Hopkins, je pojasnil, da večina ljudi, ki sledi dieti OMAD, v resnici zaužije nekaj manjših prigrizkov čez dan, saj je obrok z vsemi potrebnimi kalorijami in hranili v eni uri težko načrtovati. Po njegovih izkušnjah in raziskavah se zdi, da ljudje, ki sledijo postopnemu občasnemu postu, dosegajo bolj stabilne in dolgoročne rezultate brez tako ekstremnih omejitev.
Kaj kažejo raziskave o občasnem postenju in zdravju?
Čeprav občasno postenje postaja vse bolj priljubljeno, znanstveni dokazi o njegovih dolgoročnih koristih še vedno niso povsem jasni. Kot navaja New York Times, raziskave, ki obravnavajo učinke intermitentnega posta, vključujejo majhne skupine udeležencev in kratka časovna obdobja, kar otežuje splošno veljavnost rezultatov. Alice H. Lichtenstein, znanstvenica in profesorica na raziskovalnem centru za prehrano Jean Mayer USDA na Univerzi Tufts, opozarja, da je znanost na tem področju še vedno “vsepovsod”. Po njenih besedah posamezni rezultati kažejo, da lahko občasno postenje pomaga pri izgubi teže, vendar to ni nujno zaradi samih prehranjevalnih omejitev, ampak zaradi zmanjšanega vnosa kalorij, ki ga ljudje običajno dosežejo s tovrstnimi dietami.
Nekatere raziskave so pokazale, da občasno postenje lahko spodbudi celične procese, ki izboljšajo uravnavanje krvnega sladkorja, zmanjšajo vnetje in pomagajo celicam bolje prenesti stres. Mattson je pojasnil, da naši geni in celični sistemi omogočajo dobro delovanje v stanju pomanjkanja hrane, kar je bilo evolucijsko prilagojeno, ko hrana ni bila vedno na voljo. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da teh koristi ni mogoče enostavno posploševati na vse posameznike, saj ima vsak človek drugačen življenjski slog in telesne potrebe.
Priporočila strokovnjakov glede prehranjevalnih urnikov
Glede na trenutno stanje raziskav številni strokovnjaki priporočajo bolj zmeren pristop k prehranjevanju. Po poročanju The New York Timesa se mnogi strinjajo, da je uravnotežen urnik obrokov, ki vključuje vnos beljakovin, sadja, zelenjave in polnozrnatih živil, bolj primeren za večino ljudi. Dr. Apovian svetuje, naj se posamezniki osredotočijo na prehranjevanje v dnevnih urah, idealno med sončnim vzhodom in sončnim zahodom, saj je to bolj skladno z naravnim bioritmom telesa.
Dr. Mattson meni, da bi bil bolj ustrezen način omejiti prehranjevanje na obdobje, kot je med 12. in 18. uro, saj to omogoča dolgotrajne koristi občasnega posta brez ekstremnih omejitev. Prav tako svetuje, da posamezniki, ki se odločijo za občasno postenje, upoštevajo lastne potrebe in prilagodijo prehranjevalni urnik svojemu življenjskemu slogu.
Čeprav dieta OMAD pri nekaterih posameznikih, predvsem tistih, ki so navajeni na specifične prehranske režime daje rezultate, je večina strokovnjakov skeptična glede njenih dolgoročnih koristi in vplivov na zdravje.
Portal24; Foto: Pexels