Putin s pomočjo Pjongjanga pripravlja apokaliptični scenarij
Odnosi Moskve s Severno Korejo kažejo na poskus ponovitve različice Kaiserschlacht iz leta 1918. Načrtovano srečanje severnokorejskega voditelja Kim Jong-una z Vladimirjem Putinom v Vladivostoku, ki so ga razkrili ameriški obveščevalci, daje nov vpogled tudi v rusko strategijo v Ukrajini. Slednje pa je opozorilo pred širšimi nevarnostmi za svet, piše The Telegraph.
Medtem ko ofenziva Kijeva poteka z omejenim uspehom in malo ruskimi protinapadi, postaja jasno, da je načrt Moskve morda dovoliti Ukrajini, da izčrpa svoje ljudi, tanke, granate in rakete proti robu Surovikinove črte .
Domneva se, da ko bodo ukrajinske manevrske sile opremljene in izurjene z zahodno pomočjo uničene bo Rusija lahko začela svojo veliko ofenzivo morda že januarja.
Kaiserschlacht
Po skoraj dveh letih spopadov, ki so jih bolj primerjali s prvo svetovno vojno kot z drugo svetovno vojno, načrt spominja na nemško Kaiserschlacht. Kaiserschlacht je spomladanska ofenziva, ki se je začela marca 1918 in odrinila nasprotnike ter zavzela več ozemlja, kot ga je katera koli stran zavzela prejšnja štiri leta vojne.
To je bilo doseženo tako, da so Nemci izčrpali sovražnika. Za obrambnimi linijami pa so medtem zgradili ogromne rezerve delovne sile in streliva, pripravljene za uničujoč napad. Napad bi bil podoben tistemu, kar so Britanci nameravali med bitko pri Sommi leta 1916, a niso uspeli dosči.
Težava za Putina je, da medtem ko poskuša zmleti ukrajinske sile, porabi ogromne količine streliva, predvsem topniških izstrelkov in balističnih izstrelkov, ter zelo veliko število tankov. Rusija ima sicer večji obseg vojaške industrijske proizvodnje kot velik del Zahoda in še naprej vsako četrtletje mobilizira na desettisoče ljudi, a njene osnovne zaloge ostajajo nezadostne za izdatke, ki so potrebni za veliko novo ofenzivo.
Pjongjang
Tu bi lahko vskočil Pjongjang. Severna Koreja v Rusijo že najmanj leto dni pošilja velike količine granat in raket. Veliko pošiljk organizira skupina Wagner pokojnega Jevgenija Prigožina. Julija je bil v Pjongjangu Putinov obrambni minister Sergej Šojgu. Šojgu se je tam domnevno pogajal o nadaljnjih dobavah.
Tam bodo našli Aladinovo jamo strojne opreme. Severna Koreja ima namreč ogromne zaloge težkega orožja in topniškega streliva. Veliko orožja je starega in nezanesljivega, a to ne bo pomembno, če se bo Rusija za zmago zatekla k svoji stari taktiki: uporabila bo golo število, da bo sovražnika odgnala nazaj, kot so Nemci želeli storiti leta 1918.
Nova os Moskva-Pjongjang je zamenjava vlog iz obdobja hladne vojne, ko sta bili Sovjetska zveza in Kitajska glavni dobaviteljici orožja Severni Koreji od njenega začetka. Dobava se je nadaljevala tudi po razpadu Sovjetske zveze. Končala se je šele z uvedbo sankcij ZN.
Današnja podpora Rusiji uporablja Kima kot sredstvo za vračanje udarcev na ZDA z nedvomnim odobravanjem Pekinga. Toda podpora Severne Koreje bo imela visoko ceno. Ohromljen zaradi zahodnih sankcij Pjongjang nujno potrebuje nafto, hrano, gnojila in surovine. Rusija ima vsega tega v izobilju.
Večja zaskrbljenost je možnost oskrbe Severne Koreje s trdno valuto in tehnologijo za severnokorejski program jedrskega orožja, zlasti za razvoj medcelinskih balističnih raket.
Tako kot v primeru zmožnosti dobave drugega blaga ima Rusija na tem področju ogromne zmogljivosti, vključno z lastnim znanjem o jedrskem orožju. To bi lahko spremenilo igro v prizadevanju Pjongjanga za učinkovit program jedrske dostave.
Nekateri analitiki menijo, da bi lahko ameriško razkritje Kimovega načrtovanega obiska zadostovalo za njegovo odpoved. Ne bo razlike. Globoko zakoreninjene vezi med državama so dovolj, da se to smrtonosno sodelovanje nadaljuje in razvija brez srečanja med voditeljema.
Zakaj je bilo sploh treba načrtovati takšno srečanje?
Vprašanje, ki si ga je torej treba zastaviti, je, zakaj je bilo sploh treba načrtovati takšno srečanje? Za Kima, praktično omejenega z mejami lastne države, bi bila to priložnost, da se postavi kot svetovni državnik pred svojimi kolegi v protizahodnih režimih.
Putin mora svojim ljudem tudi pokazati, da ni izoliran. Lahko pa je za tem nekaj drugega. Putin ima morda v mislih pogajalski adut, da spodbudi že tako majavo ameriško administracijo, da pritisne na Kijev za prekinitev ognja.
Ne glede na diplomatsko dvojno igro bi moral Zahod zdaj pomagati Ukrajini pri pripravi v primeru, da njihova trenutna ofenziva spodleti. Slednje bi Putinu omogočilo, da sproži svoj Kaiserschlacht .
Nemška ofenziva leta 1918 je zaradi izčrpanosti in pomanjkanja zalog zamrla. Ne moremo računati, da bo podobna usoda doletela Putinovo naslednjo potezo. Vprašanje pa je tudi, ali bo Ukrajina imela sredstva, da bi zadržala Ruse, kaj šele, da bi začela svojo lastno različico stodnevne ofenzive.
Če bo ta apokaliptični scenarij iz leta 1918 postal resničnost, bodo za to potrebni ogromni napori Zahoda in Ukrajine. Večji, kot je že bil vložen. To bo izjemno drago za vse, možne posledice pa bodo preveč grozljive, da bi si jih zamislili
Foto: Wikimedia
