Ali spreminjanje ure res prihrani energijo?
Ko se 31. marca po celotni Evropi ure premaknejo za eno uro naprej, se mnogi sprašujejo, ali je ta tradicija preživeta. Več študij iz Evrope in ZDA pa kaže, da poletni čas (DST) prinaša le minimalne prihranke energije. To letos morda ne bo edina sprememba, saj se v EU krepijo prizadevanja za njegovo odpravo.
Strokovnjaki upajo, da bo vprašanje odprave poletnega časa pridobilo na pomenu med kampanjo za evropske volitve, s ciljem, da se države članice spodbudi k ponovnemu premisleku o tej zadevi. Predlog za opustitev premikanja ure dvakrat letno je že leta 2018 podprla Evropska komisija, Parlament pa je to potrdil z resolucijo v letu 2019. Kljub močni podpori javnosti, ki jo je pokazalo javno posvetovanje s 4,6 milijona državljani EU, je proces zastal pri Svetu Evropske unije, ki predstavlja 27 držav članic.
Države članice so glede praktičnega izvajanja spremembe razdeljene, vendar se ponovno pojavlja razprava o učinkovitosti DST pri zmanjševanju porabe energije. Nekatere študije namreč kažejo, da je vpliv DST na okolje zanemarljiv ali celo negativen.
Zgodovina poletnega časa v Evropi
Poletni čas je bil v Evropi prvič uveden med prvo svetovno vojno v Združenem kraljestvu in Nemčiji z namenom varčevanja s premogom. Čeprav je bil po vojni ukinjen, se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ob ponovnem poudarku na varčevanju z viri zaradi svetovne naftne krize, ponovno uveljavil. Od leta 2002 morajo vse države članice Evropske unije – razen Islandije – uram slediti na zadnjo nedeljo v marcu in oktobru.
Ali poletni čas zmanjša porabo energije?
Več študij v Evropi in ZDA kaže, da poletni čas (DST) zelo malo vpliva na varčevanje z energijo. V Italiji pa pravijo, da bi z zamikom prestavitve ure lahko prihranili do 70 milijonov evrov na gorivu. Po drugi strani študija iz Češke ugotavlja, da DST na Slovaškem prinaša zgolj 0,8 odstotka letnih prihrankov energije.
V ZDA so ugotovitve podobne, saj študija Ministrstva za promet iz leta 1975 navaja, da DST prispeva k zmanjšanju porabe energije za približno 1 odstotek. Majhen prihranek je morda posledica dejstva, da mnogi Američani vstajajo pred 7. uro zjutraj, kar pomeni, da prihranek energije zaradi manjše uporabe luči zvečer izniči večja poraba zjutraj.
V Franciji in Belgiji so opazili, da DST pravzaprav povečuje porabo goriva zaradi večje uporabe avtomobilov, kar so podprle tudi študije o povečanju onesnaženosti zraka. Alternativno bi naravni časovni pasovi, ki so bližje sončnemu času, lahko bolj učinkovito usklajevali urnike z naravnimi ritmi, potencialno zmanjševali porabo energije z zmanjšanjem potrebe po zgodnjem jutranjem ogrevanju in uporabi klimatskih naprav.
Kljub temu predlog za odpravo DST še ni bil sprejet, pobuda za uporabo naravnega časa v EU izraža upanje, da bo ta tema obravnavana na prihajajočih volitvah v Evropskem parlamentu. Manifest EU o časovnih politikah poziva k dvanajstim spremembam, ki bi Evropejcem zagotovile “pravico do časa” in si prizadevale za uvedbo stalnih časovnih pasov, ki so bližje naravnemu sončnemu času, s čimer bi zmanjšali negativne vplive na zdravje, gospodarstvo in varnost.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto:
