Ali Trumpove carine ohlajajo inflacijo v Evropi?
Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi obsežnih carin 2. aprila 2025 je sprva vzbudila strahove pred novim valom inflacije po vsem svetu. Tri tedne pozneje pa ekonomisti in oblikovalci politik v Evropi opažajo, da bi lahko carine imele povsem nasproten učinek – namesto povečanja cen bi lahko prispevale k dezinflaciji in spodbudile Evropsko centralno banko (ECB) k dodatnemu znižanju obrestnih mer, navaja Euronews. Padajoče cene energije, močnejši evro in presežna ponudba blaga, zlasti iz Kitajske, ustvarjajo okolje, ki zmanjšuje inflacijske pritiske in spreminja pričakovanja o gospodarski rasti v evroobmočju.
Od začetka aprila so cene nafte upadle za več kot 15 odstotkov, medtem ko je referenčna cena zemeljskega plina TTF v Evropi padla za več kot 22 odstotkov. Ti padci odražajo pričakovanja počasnejše svetovne gospodarske rasti, ki jo delno poganjajo Trumpove carine, saj te omejujejo trgovinske tokove in zmanjšujejo zaupanje v poslovnem sektorju. Hkrati se je evro okrepil v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar zmanjšuje uvoženo inflacijo, saj evropska podjetja in potrošniki plačujejo manj za uvoženo blago in surovine.
Poleg tega analitiki pričakujejo preusmeritev presežne svetovne ponudbe blaga v Evropo, kar dodatno pritiska na cene navzdol. Po ocenah ekonomista Goldman Sachsa Giovannija Pierdomenica bodo ameriške carine ustvarile približno 280 milijard evrov presežne ponudbe, od katerih bo približno 15 odstotkov končalo v evroobmočju. To bi lahko povečalo ponudbo blaga za 1,5 do 2 odstotka, kar bi po njegovih izračunih znižalo cene osnovnih dobrin za približno 1,5 odstotka in osnovni harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) za 0,5 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je potrdila, da bo Kitajska zaradi presežnih zmogljivosti verjetno preusmerila del svojega izvoza v Evropo, kar bo še dodatno zaviralo rast cen.
ECB prilagaja politiko: Proti globljim znižanjem obrestnih mer
Evropska centralna banka je že začela prilagajati svojo denarno politiko v luči teh dezinflacijskih signalov. Na začetku aprila je Svet ECB znižal obrestno mero mejnega depozita za 25 bazičnih točk na 2,25 odstotka, pri čemer je Lagardova namignila, da je bila v razpravi tudi možnost znižanja za 50 točk. V intervjuju za The Washington Post je izjavila, da carine bolj prispevajo k dezinflaciji kot k inflaciji, saj negativno vplivajo na kazalnike, kot so indeksi nabavnih menedžerjev (PMI), namere za nakupe in zaposlovanje. ECB zdaj pričakuje, da bo na junijskem zasedanju popravila navzdol svoje napovedi gospodarske rasti.
Trgi že stavijo na dodatna znižanja obrestnih mer. Bank of America napoveduje, da bo depozitna obrestna mera do decembra 2025 padla na 1,25 odstotka, pri čemer navaja nižjo gospodarsko rast, še nižjo inflacijo in potrebo po nadaljnjem sproščanju denarne politike. Banka je prav tako znižala napovedi gospodarske rasti za evroobmočje na 0,8 odstotka za leto 2025 in 1,0 odstotek za leto 2026, pri čemer izpostavlja negotovosti, povezane s carinami, močnejšim evrom in šibkejšim svetovnim povpraševanjem.
Tveganja za evropska gospodarstva: Nemčija pred recesijo
Medtem ko dezinflacijski pritiski olajšajo delo ECB, prinašajo tudi tveganja za gospodarsko rast, zlasti v izvozno usmerjenih državah, kot je Nemčija. Po napovedih Bank of America se bo nemško gospodarstvo leta 2025 skrčilo za 0,1 odstotka, kar je posledica občutljivosti avtomobilskega sektorja na ameriške carine. Francija in Italija naj bi dosegli skromno rast, in sicer 0,4 odstotka oziroma 0,7 odstotka.
Poleg tega se zmanjšujejo pritiski na rast plač, kar dodatno podpira dezinflacijski trend. Po podatkih sledilnika plač Indeed se je rast plač v prvem četrtletju 2025 upočasnila na 2,7 odstotka, kar je najnižja raven od pandemije. Bill Diviney iz ABN Amro napoveduje, da bo ECB do septembra dodatno znižala obrestne mere na 1,5 odstotka, saj močnejši evro, strožji finančni pogoji in nižje cene energije krepijo razloge za nadaljnje sproščanje politike. Diviney dodaja, da se povečuje verjetnost, da bo inflacija do konca leta padla pod cilj ECB, ki znaša 2 odstotka.
Ekonomist Goldman Sachsa Alexandre Stott opozarja, da zgodovinski podatki kažejo na visoko verjetnost recesije v Evropi, če se ZDA soočijo z gospodarskim krčenjem. Večina evropskih gospodarstev je v preteklih ciklih vstopila v recesijo v treh četrtletjih po ameriškem upad. Za Nemčijo, Italijo in Švico že napovedujejo rahlo krčenje v tretjem četrtletju 2025. Čeprav polni učinki Trumpovih carin še niso jasni, zgodnji tržni in politični odzivi nakazujejo, da so bili strahovi pred inflacijo morda pretirani, ECB pa se pripravlja na bolj odločno ukrepanje za podporo gospodarstvu.
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend
