Ameriški zračni napadi na iranske jedrske objekte, izvedeni konec tedna, niso uničili iranskega jedrskega programa, kot je trdil predsednik ZDA Donald Trump, navaja zaupno obveščevalno poročilo. Hkrati sta Iran in Izrael po poročanju virov nakazala, da se zračna vojna med državama za zdaj umirja, čeprav je krhko premirje, ki ga je napovedal Trump, že doživelo kršitve.
Ameriške sile so v soboto zgodaj zjutraj napadle tri ključne iranske jedrske objekte – Fordow, Natanz in Isfahan. Napadi, poimenovani operacija Polnočni kladivo, so vključevali 125 vojaških letal, ki so uporabila močne bombe, znane kot GBU-57 Massive Ordnance Penetrators.
Trump je v televizijskem nagovoru zatrdil, da so jedrski objekti “popolnoma uničeni”, a zaupno poročilo ameriške obrambne obveščevalne agencije (DIA) kaže drugačno sliko. Po navedbah dveh virov, seznanjenih s poročilom, napadi niso uničili dveh od treh objektov, iranski jedrski program pa je bil zavrt nazaj le za nekaj mesecev.
Ključne komponente, kot so centrifuge in zaloge obogatenega urana, naj bi ostale nedotaknjene, saj je Iran pred napadi premestil del zalog na skrivne lokacije. Satelitski posnetki, ki jih je analiziralo podjetje Maxar Technologies, kažejo poškodbe na objektu Fordow, obseg uničenja pa ostaja nejasen.
Krhko premirje po obojestranskih kršitvah
Po napadih je Trump napovedal “popolno in celovito premirje” med Izraelom in Iranom, ki naj bi se postopno uveljavilo v 24 urah. A že kmalu po napovedi so obe strani poročali o kršitvah. Izrael je izvedel napad na radarsko postajo blizu Teherana, kar je upravičil kot odgovor na iranske rakete, izstreljene tri ure in pol po začetku premirja.
Iran je zanikal kršitve in na Izrael izstrelil okoli 30 raket na Izrael, od katerih so štiri prebile izraelske zračne obrambne sisteme, povzročile poškodbe in ranile najmanj deset ljudi. Trump je obe strani javno okrcal, pri čemer je Izraelu namenil ostrejše kritike, češ da so “sprožili napad” kmalu po dogovoru o premirju.
Kljub temu sta obe državi pozneje izrazili pripravljenost spoštovati premirje, če bo to storila tudi nasprotna stran.
Mednarodni odzivi in nadaljnji izzivi
Mednarodna skupnost je pozvala k deeskalaciji. Voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije so izrazili podporo Izraelu, a hkrati pozvali k vrnitvi k pogajanjem. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriške napade označil za “nevarno eskalacijo”, medtem ko je iranski zunanji minister Abbas Araqchi obsodil ZDA zaradi kršitve mednarodnega prava.
Iran razmišlja o možnih povračilnih ukrepih, vključno z zaprtjem Hormuške ožine, kar bi lahko povzročilo globalni dvig cen nafte. Po napadih so cene nafte Brent in WTI že poskočile za več kot 4 odstotkov, a so se po napovedi premirja nekoliko umirile.
Medtem so v Teheranu poročali o protestih proti ameriškim napadom, iranska državna televizija pa je prikazovala prizore praznovanja “nacionalne zmage” po premirju. Lokalni prebivalci izražajo skepso glede trajnosti premirja in se bojijo nadaljnjih gospodarskih in družbenih izzivov.
Ana Koren
Foto: Pixabay/DiceME (fotografija je simbolna)]
