Ameriško zagonsko podjetje Marathon Fusion, ki deluje na področju fuzijske energije, trdi, da je razvilo postopek, s katerim naj bi bilo mogoče pretvoriti živo srebro v zlato. Čeprav tehnologija temelji na znanstvenih načelih jedrske transmutacije, strokovnjaki opozarjajo, da je pot do morebitne praktične uporabe še dolga in polna izzivov.
Po poročanju časnika Financial Times naj bi podjetje, ki ima sedež v San Franciscu, izrabilo mehanizme fuzijskih reakcij, s katerimi želijo doseči tako proizvodnjo čiste energije kot tudi sintezo elementov. V osnutku znanstvene raziskave, ki še ni bila recenzirana, podjetje navaja, da lahko z odstranitvijo protona iz izotopa živega srebra (Hg-198) ustvari nestabilni izotop Hg-197, ki razpade v stabilno obliko zlata (Au-197).
„Na papirju izgleda obetavno in pri več znanstvenikih vzbuja zanimanje,“ je za Financial Times dejal Ahmed Diallo, fizik z ameriškega ministrstva za energijo, ki je preučil študijo.
Marathon Fusion je v zadnjih treh letih zbral okoli šest milijonov dolarjev zasebnih sredstev in štiri milijone državnih subvencij, predvsem za izboljšanje učinkovitosti fuzijskih sistemov. Čeprav so fuzijske tehnologije dolgo obetale izjemne energetske zmogljivosti, proizvodnja več energije, kot je vložene, še vedno ostaja tehnološki izziv. Težave pri nadzoru visokoenergetske plazme znotraj kompleksnih reaktorjev so med glavnimi ovirami.
Zamisel podjetja je, da bi v fuzijski reaktor uvedli Hg-198 skupaj s klasičnimi fuzijskimi gorivi, kot sta litij in vodik. Ob tem naj bi nastal Hg-197, ki samodejno razpade v zlato, kar pomeni, da bi bilo zlato pravzaprav stranski produkt fuzijske elektrarne.
Tehnični izzivi in vprašanja varnosti
Kljub optimizmu, ki ga izražata tehnični direktor Adam Rutkowski in izvršni direktor Kyle Schiller, ki ocenjujeta, da bi ob proizvodnji enega gigavata električne energije letno lahko nastalo do 5000 kilogramov zlata, strokovnjaki opozarjajo na pomembne omejitve.
„Ključni vpogled je, da bi lahko ta serija reakcij hitrih nevtronov hkrati ustvarjala zlato in vzdrževala gorivni cikel sistema,“ je dejal Rutkowski.
A postopek ni brez tveganj. Nekateri medreakcijski produkti bi bili radioaktivni, kar pomeni, da bi morali morebitne količine zlata hraniti tudi do 18 let, preden bi bile varne za uporabo. To pomeni, da zlato ne bi bilo takoj tržno uporabno, prav tako pa bi morali zagotoviti ustrezno infrastrukturo za shranjevanje.
Čeprav področje fuzije doživlja razcvet in številna podjetja pridobivajo milijardne investicije za razvoj trajnostnih virov energije, komercialna izvedljivost ostaja vprašljiva. Tudi ideja o pridobivanju zlata iz živega srebra, čeprav teoretično mogoča, je po mnenju mnogih znanstvenikov trenutno predvsem futuristična zamisel.
Marathon Fusion s svojimi raziskavami nadaljuje, vendar še ni jasno, ali bo tehnologija dosegla stopnjo, pri kateri bo mogoče ekonomsko in varno izkoristiti potencial pretvorbe živega srebra v zlato.
Foto: Vecteezy/fotografija je simbolna
