Anketa: SDS bi na evropskih volitvah osvojila štiri mesta

Foto: SDS

Anketa: SDS bi na evropskih volitvah osvojila štiri mesta

Anketa, ki jo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 5. in 7. marcem, v kateri je sodelovalo 723 ljudi, napoveduje zanimive rezultate za prihajajoče evropske volitve v Sloveniji. Po objavi rezultatov v časopisu Delo, kaže, da bi stranka SDS lahko osvojila štiri mesta v Evropskem parlamentu, medtem ko bi Gibanje Svoboda zasedlo dve mesti. Stranke SD, NSi in Levica bi vsaka osvojile po enega poslanca.

Zanimivo je, da raziskava predvideva visoko volilno udeležbo, saj se bo evropskih volitev zagotovo ali verjetno udeležilo 81,1 odstotka vprašanih. Nasprotno pa 14,8 odstotka sodelujočih meni, da se volitev zagotovo ali verjetno ne bo udeležilo. Glede na to, da je volilna udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji tradicionalno precej nižja od povprečja in je leta 2019 znašala le 28,89 odstotka, so to presenetljivi podatki.

Direktorica Mediane, Janja Božič Marolt, ocenjuje, da bi ob nespremenjenih okoliščinah udeležba lahko dosegla 36 odstotkov, kar bi bilo znatno višje od udeležbe v preteklih letih. Izkušnje kažejo, da so napovedi udeležbe v javnomnenjskih raziskavah običajno precenjene, vendar pa bi podatki iz zadnjih raziskav in uradni rezultati zadnjih evropskih volitev lahko nakazovali na višjo udeležbo kot leta 2019.

V primeru volitev bi SDS prejela 20,7 odstotka glasov

V primeru volitev bi SDS prejela 20,7 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 13 odstotkov, SD 6,4 odstotka, NSi 6,2 odstotka, Levica 4,5 odstotka, medtem ko bi zunajparlamentarna stranka Resni.ca osvojila 4,1 odstotka glasov. Ostale stranke, vključno s Piratsko stranko Slovenije in Vesno – zeleno stranko, bi prejele manj kot štiri odstotke glasov, kaže anketa. Na evropskih volitvah, ki bodo potekale 9. junija, bomo v Sloveniji izbrali devet evropskih poslancev.

Neopredeljenih je bilo 18,6 odstotka vprašanih, 6,4 odstotka jih ne bi izbralo nobene od navedenih strank, 4,3 odstotka se je izreklo, da ne bi volili, 1,7 odstotka bi se odločilo za drugo stranko, 1,4 odstotka jih ni želelo odgovoriti, medtem ko bi 1 odstotek oddal prazno ali neveljavno glasovnico.

Zanimiv je podatek o križanju podatkov ankete, ki kaže, da bi SD na evropskih volitvah lahko pridobila glasove potencialnih volivcev, ki bi na državnozborskih volitvah volili za Gibanje Svoboda. To nakazuje na prepletanje volilnih preferenc med različnimi političnimi opcijami.

Kar 48 odstotkov sodelujočih v anketi je izjavilo, da običajno izkoristijo možnost za oddajo preferenčnega glasu na volitvah v Evropski parlament. Skoraj 39 odstotkov vprašanih pa je navedlo, da te možnosti navadno ne uporabijo. Preferenčni glasovi so v preteklosti že večkrat poskrbeli za presenečenja, kot sta bila izvolitev Boruta Pahorja iz SD in Franca Bogoviča iz SLS v Evropski parlament z zadnjega mesta na listi, kar se je zgodilo leta 2004 in deset let pozneje. Prav tako je bila zaradi preferenčnih glasov v Evropski parlament izvoljena Tanja Fajon, ne pa nosilec liste in Pahorjev naslednik Igor Lukšič, kar priča o pomembnosti preferenčnih glasov pri oblikovanju končnih rezultatov volitev.

[Vir: STA]; Portal24; Foto: SDS