Ankete pred volitvami v Nemčiji: Merz vodi, pot do vlade negotova
V Nemčiji se pred jutrišnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami javnomnenjske raziskave še naprej nagibajo v korist Krščansko-demokratske unije (CDU/CSU) in njenega kanclerskega kandidata Friedricha Merza. Kljub temu rezultati kažejo različne scenarije, ki nakazujejo, da bi lahko sestavljanje vlade po volitvah potekalo dolgotrajno in zapleteno.
Zadnje ankete, objavljene včeraj, razkrivajo razlike v podpori, ki bi lahko krojile povolilne koalicijske možnosti. Inštitut Forsa Uniji napoveduje 29 odstotkov, raziskava za Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) 32 odstotkov, medtem ko javna televizija ZDF poroča o 28 odstotkih. Vse raziskave so bile izvedene na vzorcu približno 1500 vprašanih, z možnim odstopanjem do treh odstotkov, kar končni izid pušča negotov.
CDU/CSU si prizadeva za rezultat nad 30 odstotki, saj bi nižja podpora oslabila položaj Merza in otežila pogajanja za stabilno vlado. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Unija za oblikovanje koalicije potrebovala enega ali dva partnerja, a razlike v političnih stališčih med strankami obljubljajo zahtevna pogajanja. Predvolilna kampanja je bila zaznamovana z vprašanjem migracij, ki ostaja v ospredju, obenem pa so se pojavili tudi protesti in pomisleki glede morebitnega približevanja desnim populistom.
Strašanja pred “minus 30” in Merčeva tvegana poteza
V CDU/CSU vlada tiha napetost pred možnostjo, da podpora pade pod 30 odstotkov, kar Spiegel Online označuje kot scenarij “minus 30”. Tak izid bi po mnenju komentatorjev oslabil Merza, ki je pred nekaj tedni sprožil razburjenje z odločitvijo, da pri sprejemanju zakonov za omejevanje migracij poišče podporo desne Alternative za Nemčijo (AfD). Ta poteza je razdelila javnost: medtem ko je morda prepričala nekatere volivce, je druge odvrnila k levosredinskim strankam. Levica, ki je še pred kratkim tvegala izpad iz parlamenta, zdaj v anketah stabilno presega petodstotni prag, ponekod celo dosega osem odstotkov.
Merčev manever je sprožil tudi množične proteste po državi, kjer se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki nasprotujejo kakršnemu koli sodelovanju desnosredinskih strank z AfD, navaja Hina. Unija kljub temu ohranja upanje na “veliko koalicijo” s Socialdemokratsko stranko Nemčije (SPD), s katero deli nekatere poglede, zlasti glede migracijske politike. A tudi tu se zapleta, saj SPD pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza beleži nizko priljubljenost, kar bi lahko privedlo do kadrovskih pretresov v stranki.
Pistorius kot adut SPD in Söderjev odpor do Zelenih
SPD se v primeru vstopa v koalicijo nagiba k spremembam na vrhu. Scholz, ki med volivci ne uživa velike podpore, bi lahko odstopil prostor obrambnemu ministru Borisu Pistoriusu, ki v anketah dosega precej boljše rezultate. Možna je tudi koalicija z Zelenimi, ki se gibljejo okoli 15 odstotkov, a tu nastopi ovira: Markus Söder, predsednik bavarske CSU, odločno nasprotuje sodelovanju z njimi in ponavlja, da “z njim na čelu koalicije z Zelenimi ne bo”. Liberalci iz FDP, ki prav tako ciljajo na koalicijo z Unijo in SPD, pa se borijo za preživetje, saj je njihov vstop v parlament vprašljiv.
Novoustanovljena stranka Sahra Wagenknecht Alliance (BSW), ki izhaja iz Levice, prav tako vnaša negotovost. Njen uspeh bi lahko premešal karte pri sestavljanju vlade. Medtem AfD, ki stabilno drži okoli 20 odstotkov, ostaja zunaj koalicijskih računic, saj Merz javno izključuje sodelovanje z njimi.
Stranke, kot sta AfD in BSW, verjetno ne bodo del vlade, bo njihov vpliv na razdelitev glasov ključen. Merz, ki si želi mandat za hitro sestavo vlade do aprila, poudarja gospodarske in migracijske izzive, ki čakajo Nemčijo. Predvolilna razprava se je sicer delno preusmerila tudi na zunanjo politiko po nastopu ameriškega predsednika JD Vancea v Münchnu, a v ospredju še vedno ostaja vprašanje migracij.
Portal24; Foto: Pexels
