V Fromborku na severu Poljske so arheologi odkrili 500 let star kompas, ki bi lahko pripadal znamenitemu astronomu Nikolaju Koperniku. Najdba, ki so jo izkopali v kanoničnih vrtovih tamkajšnje stolnice, odpira nova vprašanja o delu enega najpomembnejših znanstvenikov renesanse.
Kompas, izdelan iz bakrene zlitine, so odkrili ljubiteljski arheologi iz skupine Warminska Grupa Eksploracyjna z uporabo georadarja, ki je razkril podzemne rove in komore pod vrtovi stolnice.
Arheološka skupina je raziskovala območje okoli stolnice v Fromborku, znani tudi kot Arhikathedralna bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Andreja, kjer je Kopernik preživel zadnjih 30 let svojega življenja. Z georadarjem so odkrili podzemno komoro s tremi rovi, v kateri je bil najden kompas.
Po navedbah člana skupine Misje Skarba najdba “odpira nove možnosti za razumevanje Kopernikovih metod dela” (Popular Mechanics, 29. 6. 2025). Kompas, ki spominja na tistega, ki ga Kopernik drži na upodobitvah, kot je slika Jana Matejka iz leta 1873, je bil poslan na analizo in konzervacijo k poljskemu Konservatorju spomenikov.
Povezava s Kopernikom in njegovim delom
Čeprav ni neposrednih dokazov, da je kompas pripadal Koperniku, njegova lokacija in starost krepita to domnevo. Kompas so našli blizu kraja, kjer so leta 2005 odkrili delno lobanjo, za katero velja, da je Kopernikova. Frombork je bil središče Kopernikovega življenja, kjer je kot kanonik stolnice opravljal duhovniške dolžnosti in izvajal astronomske opazovanja.
Prav tu je razvil svojo heliocentrično teorijo, opisano v delu De revolutionibus orbium coelestium (1543), ki je postavila Sonce v središče vesolja. Po poročanju Notes from Poland (6. 8. 2024) je bil kompas morda uporabljen za natančne meritve v kartografiji in astronomiji, kar bi ustrezalo Kopernikovemu znanstvenemu delu.
Kompas, ki je le tretji te vrste, najden na Poljskem, in drugi na območju Fromborka, bo po konzervaciji razstavljen v bližnjem Muzeju Nikolaja Kopernika. Zaposlena v muzeju Zorjana Polenik je za medije izjavila, da bi kompas “lahko pripadal Koperniku samemu”.
Najdba je še posebej zanimiva zaradi lokalne legende, ki pravi, da je Kopernik uporabljal skrivne rove med stolnico in bližnjim gradom, kjer je delal. Arheologi upajo, da bodo nadaljnje raziskave razkrile še več o Kopernikovih znanstvenih metodah, morda celo o domnevnem pavimentumu, ploščadi, ki jo je uporabljal za opazovanje neba.
Foto: Freepik
