Assange opozarja: Svoboda tiska je ogrožena, novinarstvo kriminalizirano
[The Guardian] – Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa, je v svoji prvi javni izjavi po več kot desetletju zapora, bivanja na ekvadorskem veleposlaništvu in hišnega pripora, dejal, da je izbral svobodo namesto “neuresničljive pravičnosti”. Svojo izpustitev je označil kot rezultat priznanja krivde za “novinarstvo”, ne pa zaradi pravilnega delovanja sistema. Med nagovorom na parlamentarni skupščini Sveta Evrope (Pace) v Strasbourgu je pozval evropske zakonodajalce, naj ukrepajo za zaščito svobode izražanja in tiska, saj meni, da je ta danes bolj ogrožena kot kdaj koli prej.
Assange o dogovoru z ameriškimi oblastmi
Assange je poudaril, da je bil pravni dogovor, ki mu je omogočil izpustitev po skoraj 14 letih zapora in hišnega pripora, posledica njegovega priznanja krivde, vendar ne zaradi dejanske pravne zaščite. Trdil je, da so zakoni za zaščito novinarjev in žvižgačev “učinkoviti le na papirju” in ne prinašajo oprijemljivih rezultatov v realnem svetu. “Na koncu sem izbral svobodo namesto neuresničljive pravičnosti,” je dejal Assange pred evropskimi poslanci. Assange je pri slednjem izpostavil svojo skoraj nemogočo situacijo, ko se je soočal s potencialno 175-letno zaporno kaznijo v ZDA.
Assange je bil še posebej kritičen do načina, kako so bile obravnavane njegove novinarske dejavnosti. “Kriminalizacija zbiranja novic je grožnja preiskovalnemu novinarstvu po vsem svetu,” je dodal in opozoril, da je bil obsojen zaradi objavljanja resničnih informacij o ameriški vojski in diplomatskih dejavnostih med bivanjem v Evropi.
Objave WikiLeaksa in razkritja
Assange je postal svetovno znan leta 2010, ko je WikiLeaks objavil vrsto zaupnih dokumentov ameriške vojske, ki so vključevali videoposnetek z napadom ameriških vojaških helikopterjev v Iraku, v katerem je umrlo več neoboroženih civilistov, med njimi tudi dva novinarja Reutersa. Objave WikiLeaksa so vzbudile veliko mednarodnih odzivov, saj so razkrile vrsto informacij o ameriških vojnih zločinih in diplomatskih dejavnostih.
Kasneje istega leta je WikiLeaks objavil 250.000 zaupnih ameriških diplomatskih depeš, kar je sprožilo globalno diplomatsko krizo in dodatno razjezilo ameriško vlado. Assangea so zaradi teh dejanj ameriške oblasti obtožile zarote za pridobitev in razkritje tajnih dokumentov, kar je privedlo do njegovega večletnega boja za izognitev izročitvi ZDA.
Dolgotrajen boj za svobodo
Assange je leta 2012 vstopil na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je dobil politični azil in tam preživel sedem let. Britanske oblasti so ga leta 2019 aretirale, ko je Ekvador odvzel njegov azil, in ga zaprle v zapor Belmarsh v Londonu. Assange je tam preživel pet let, preden je junija 2023 priznal krivdo in bil izpuščen.
Medtem ko je bil na veleposlaništvu, so ameriški obveščevalni uradi pod Trumpovo administracijo, vključno z CIA pod vodstvom Mika Pompea, načrtovali različne načine za njegovo odstranitev, vključno z ugrabitvijo in atentatom. Assange je v svojem govoru omenil tudi, da so ameriški obveščevalci vohunili za njegovo ženo Stello in njegovim sinom, celo poskušali zbrati DNK vzorce iz plenice njunega otroka.
Spreminjajoče se politične razmere
Assange je opozoril, da se je politična situacija močno spremenila leta 2017, ko je ameriški predsednik postal Donald Trump in je za direktorja CIA imenoval Mikea Pompea, Williama Barra pa za ameriškega državnega tožilca. Medtem ko je prejšnji predsednik Barack Obama pomilostil Chelsea Manning, je Trumpova administracija proti WikiLeaksu in Assangeu vodila veliko bolj agresivno kampanjo.
Assange je dodal, da je bil prehod iz zapora Belmarsh v Strasbourgu “globok in nadrealističen”. Ob tem je izrazil težave, s katerimi se je soočal med svojim dolgotrajnim priporom, zlasti glede izolacije, ki je po njegovih besedah “uničevala občutek samega sebe”.
Razprava o resoluciji v Svetu Evrope
Evropski poslanci bodo v Strasbourgu razpravljali o osnutku resolucije, ki obsoja ameriško vlado zaradi “nesorazmerno hudih obtožb” proti Assangeu. Resolucijo je pripravila islandska poslanka Thórhildur Sunna Ӕvarsdóttir iz levo usmerjene Piratske stranke. Besedilo opozarja na nevarnosti zlorabe ameriškega zakona o vohunjenju iz leta 1917, ki ima zastrašujoč učinek na novinarje in žvižgače, saj jih odvrača od poročanja o neprimernih ravnanjih vlad.
Islandska poslanka je poudarila, da morajo evropske države, vključno z Združenim kraljestvom, bolj aktivno zaščititi pravice novinarjev in svobodo izražanja. Resolucija kritizira Združeno kraljestvo, ker ni zaščitilo Assangeovih pravic in svobode izražanja, kar je v nasprotju z njegovimi obveznostmi kot članice Sveta Evrope.
Z resolucijo pa se ne strinjajo vsi. Britanski konservativni politik Richard Keen je opozoril, da je resolucija “preveč polemična in pravno netočna”. Po njegovem mnenju Assange ni bil politični zapornik, ampak je bil zakonito pridržan zaradi kršitve pogojev varščine in zaradi tveganja bega. Keen je dejal, da Assangeovo pridržanje nikakor ni bilo politično motivirano.
Portal24; Foto: Wikimedia/Espen Moe
