Astrologi našli eksoplanet v velikosti Zemlje
Znanstveniki so našli Zemlji skoraj enako velik zunajsončni planet, kroži okoli majhne zvezde in nam je glede na razdalje v vesolju precej blizu.
“Majhni planeti okoli M pritlikavk so dober ‘laboratorij’ za raziskovanje atmosferske raznolikosti kamnitih planetov in pogojev, pod katerimi lahko obstaja naseljiv Zemlji podoben planet,” so zapisali astronomi iz Astrobiološkega centra na Japonskem.
Zakaj pri iskanju nezemeljskega življenja iščemo Zemlji podobne zunajsončne?
Naša galaksija, Rimska cesta, je izjemno veliko območje, polno zanimivih svetov. Do zdaj na eno največjih vprašanj, ki si jih zastavlja človeštvo – zakaj smo tukaj, še nismo mogli odgovoriti. Ne samo, da ne vemo, zakaj smo tukaj; niti ne vemo, kako. Prav tako ne vemo zakaj ravno naš planet in ali obstaja še kakšno takšno telo v vesolju, na katerem se je razvilo življenje.
Glede na to, da smo doslej le beležili razvoj flore in favne na Zemlji, je logično, da strokovnjaki pri iskanju Nezemljanov gledajo predvsem na populacijo zunajsončnih planetov. Slednji so Zemlji podobni po velikosti, sestavi, temperaturi in masi.
Med temi eksoplaneti so najbolj zanimivi tisti, ki krožijo razmeroma blizu svoje majhne zvezde in prehajajo, torej prehajajo med nami in njo. Tako namreč najlažje določimo sestavo ozračja. Ko gre eksoplanet pred zvezdo, gre del svetlobe zvezde skozi njeno atmosfero, elementi v njej pa absorbirajo ali ojačajo nekatere valovne dolžine spektra.
Okoli manjših, temnejših in hladnejših zvezd, kot so rdeče pritlikavke, je bivalno temperaturno območje veliko bližje zvezdi kot Soncu. Slednje pomeni, da je orbitalna doba krajša, zato je mogoče posneti in številne tranzite zložiti, da dobimo boljše podatke o spektru.
Majhne eksoplanete je težje najti. V 100 svetlobnih letih od Osončja je bilo najdenih le 14 eksoplanetov, manjših od 1,25 Zemljinega polmera, ki krožijo okoli rdečih pritlikavk.
Razlike med K2-415b in Zemljo
Med Zemljo in omenjenim planetom (K2-415b) nekaj bistvenih razlik. Ta zunajsončni planet je skoraj enake velikosti kot naš planet, a ima trikrat večjo maso od Zemlje. To pomeni, da ima K2-415b večjo gostoto kot Zemlja.
Prav tako je veliko, veliko bližje svoji zvezdi. Njeno orbitalno obdobje je le štiri dni. Resda je bivalno območje rdeče pritlikavke morda veliko bližje kot Sončevo bivalno območje, z orbitami, merjenimi v dnevih in ne mesecih, vendar je to vseeno preblizu za ugodne pogoje zaradi katerih nastane življenje.
Glede na to, da se K2-415b nahaja na robu bivalnega območja, bi lahko K2-415 pomenilo, da ima atmosfero.
Znotraj bivalnega območja je denimo tudi Venera. Gosta atmosfera Venera bolj spominja na upodobitev pekla ali prizor iz grozljivke kot na prijeten prostor za bivanje.
Treba je opozoriti, da ima lahko sistem K2-415, ki je od nas oddaljen le 72 svetlobnih let, več planetov. Če na K2-415b ne bo znakov življenja, ga bomo morda nekega dne odkrili na kakšnem drugem, še neodkritem svetu.
Raziskava z naslovom Planet velikosti Zemlje okoli pritlikave zvezde M5 na 22 pc naj bi bila kmalu objavljena v The Astronomical Journal.
Vir Foto: Pexels (fotografija je simbolna)
Ne spreglejte…
Asteroid 2023 BU, je bil Zemlji bližje kot nekateri sateliti
Zdaj je, lahko rečemo, konec ugibanj. Mimo Zemlje je pred kratkim šel asteroid velikosti minibusa. Asteroid, znan kot 2023 BU, je švignil čez jug Južne Amerike.
Najbližje se je Zemlji približal na 3.600 km. To ponazarja, kako se v bližini Zemlje še vedno skrivajo precej veliki asteroidi, ki jih je treba še odkriti… več tukaj.