Astronomi na vročem eksoplanetu Cuancoá odkrili eksotično vzdušje
Znanstveniki so z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb (JWST) dosegli pomemben preboj pri raziskovanju oddaljenih svetov. Tokrat so pod drobnogled vzeli atmosfero vročega eksoplaneta LTT 9779 b, ki nosi uradno ime Cuancoá. Planet, ki je po velikosti podoben Neptunu, so odkrili leta 2020 in kroži okoli zvezde, podobne našemu Soncu, v izjemno kratkem obdobju 19 ur. Z maso, ki je približno 29-krat večja od Zemljine, Cuancoá spada v tako imenovano “vročo Neptunovo puščavo” – redko kategorijo planetov, ki zaradi svoje bližine zvezdi in visoke temperature veljajo za nenavadne in skrivnostne. Odkritje odpira vrata v razumevanje raznolikosti planetarnih sistemov ter njihovega razvoja v ekstremnih razmerah.
“Najti planet te velikosti tako blizu zvezde gostiteljice je kot najti snežno kepo, ki se ni stopila v ognju,” je slikovito opisal Louis-Philippe Coulombe, podiplomski študent z Université de Montréal, ki je sodeloval pri raziskavi. Njegova izjava ponazarja, kako nenavadno je, da takšen planet obstaja v tako vročem okolju, kjer bi pričakovali, da bi se zaradi intenzivnega sevanja zvezde že zdavnaj razkrojil. Znanstveniki so za analizo uporabili napredno tehnologijo JWST, natančneje Near Infrared Imager in Slitless Spectrograph (NIRISS), ki omogoča zaznavanje svetlobe v bližnjem infrardečem območju. Ta tehnika jim je omogočila vpogled v sestavo atmosfere in razkrila presenetljive podrobnosti.
Oblaki in vodna para na vroči dnevni strani
LTT 9779 b je plimsko zaklenjen, kar pomeni, da je ena stran planeta stalno obrnjena proti zvezdi, medtem ko druga ostaja v večni temi. Dnevna stran dosega temperature do 3600 stopinj Fahrenheita (okoli 2000 stopinj Celzija), kar ustvarja ekstremne razmere. Kljub temu so raziskovalci odkrili znake vodne pare in oblakov, ki nastajajo na tej žgoči strani. “Ta planet je edinstven laboratorij za razumevanje, kako oblaki in prenos toplote delujejo v atmosferi močno obsevanih svetov,” je pojasnil Coulombe. Močne temperaturne razlike med dnevno in nočno stranjo poganjajo atmosfersko kroženje, ki ga dodatno oblikuje Coriolisov učinek zaradi vrtenja planeta. To povzroča močan vzhodni curek, ki prenaša toploto in omogoča nastanek oblakov na hladnejšem zahodnem delu dnevne strani.
Oblaki, ki jih zaznavajo na LTT 9779 b, so povezani z visoko metalnostjo atmosfere, kar pomeni, da vsebuje več težjih elementov, kot so aerosoli. Ti odsevni delci prispevajo k visokemu albedu planeta – sposobnosti odbijanja sončne svetlobe –, kar je neobičajno za planete s tako visoko temperaturo. “Delna pokritost z oblaki na dnevni strani verjetno vpliva na energijski proračun planeta,” so zapisali raziskovalci v študiji, objavljeni v reviji Nature Astronomy. Prisotnost vodne pare dodatno potrjuje, da lahko znanstveniki z analizo oddane toplote preučujejo atmosfero oblačnih eksoplanetov, kar odpira nove možnosti za prihodnje raziskave.
Pot proti globljemu razumevanju
Ekipa zdaj načrtuje nadaljnja opazovanja z drugimi teleskopi, kot sta Hubble in Zelo veliki teleskop (VLT), da bi še podrobneje raziskali strukturo oblakov in atmosferske vzorce. “S podrobnim modeliranjem atmosfere LTT 9779 b začenjamo odkrivati procese, ki vodijo vremenske vzorce na tujih svetovih,” je dejal Björn Benneke, soavtor študije.
Jake Taylor z Univerze v Oxfordu je dodal: “Nismo še dokončali sestavljanja informacij o tem planetu. Z dodatnimi opazovanji želimo izvedeti čim več.” Te ugotovitve ne le osvetljujejo naravo Cuancoája, temveč tudi širijo naše razumevanje, kako se planeti prilagajajo ekstremnim razmeram v vesolju. Raziskava tako predstavlja pomemben korak v iskanju odgovorov o razvoju in obstoju planetov zunaj našega osončja.
Portal24; Foto: Pixabay/eli007
