Med opazovanjem znanega zvezdnega sistema Kepler-139 so astronomi odkrili nov, doslej neviden planet, poimenovan Kepler-139f. Gre za plinskega velikana, ki je kar 35-krat masivnejši od Zemlje in ima približno dvakratno maso Neptuna. Kljub svoji velikosti pa se je planet več kot desetletje uspešno skrival pred teleskopi.
Odkritje planeta Kepler-139f je rezultat podrobne analize podatkov o orbitah znanih planetov v sistemu Kepler-139. Vesoljski teleskop Kepler je med letoma 2009 in 2018 s t. i. metodo tranzita – torej zaznavanjem začasnega zatemnitve zvezde, ko planet preide pred njo – odkril na tisoče eksoplanetov. A ta metoda ne zazna tistih planetov, ki krožijo zunaj vidnega kota med teleskopom in zvezdo. Kepler-139f je bil eden takšnih.
Ker pa gre za sistem z več planeti, so znanstveniki lahko uporabili tudi druge metode. Med njimi sta najpomembnejši metoda radialne hitrosti (RV), s katero se meri vpliv planetove mase na gibanje zvezde, in analiza t. i. sprememb časa tranzita (TTV), ki razkriva gravitacijske motnje med planeti.
“Ko opazujemo TTV-je, ki jih ni mogoče pripisati znanim planetom, lahko sklepamo, da v sistemu obstaja še neko nevidno telo,” je pojasnil Caleb Lammers, podiplomski študent na univerzi Princeton in soavtor raziskave, ki je bila 2. maja objavljena v reviji The Astrophysical Journal Letters.
Znan planet, nova razlaga
Analiza podatkov je pokazala, da Kepler-139f kroži okoli svoje zvezde v 355 dneh. Prav zanimiv položaj med že znanima planetoma Kepler-139c in Kepler-139e je bil ključen pri njegovem razkritju. Pojasnil je tudi pretekle nenatančnosti pri določitvi gostote nekaterih drugih planetov v sistemu – zlasti za Kepler-139c, ki je veljal za nenavadno gostega za svojo velikost.
“Nova odkritja nam pomagajo bolje razumeti, kako so planeti razporejeni v sistemu, in odpravljajo nekatere pretekle znanstvene zadrege,” je dejal Lammers.
Lov za skritimi svetovi se nadaljuje
Sistem Kepler-139 ima zdaj potrjenih pet planetov, vendar so znanstveniki prepričani, da zgodbe še ni konec. “Še vedno je mogoče, da so tam tudi drugi nevidni planeti,” opozarja Lammers in pri tem izpostavlja vrzeli v razporeditvi znanih orbit, ki nakazujejo na prisotnost dodatnih teles.
Keplerjev naslednik, teleskop TESS, prav tako uporablja metodo tranzita, a se osredotoča predvsem na svetove, ki krožijo bližje svojim zvezdam. Zaradi teh omejitev je večina doslej odkritih eksoplanetov velikih in vročih, saj so ti lažje zaznavni. Manjši in bolj oddaljeni planeti, zlasti tisti, ki ne prečkajo zvezde z vidika Zemlje, pogosto ostajajo skriti.
A tudi to se utegne kmalu spremeniti. Leta 2026 bo Evropska vesoljska agencija izstrelila misijo PLATO, namenjeno iskanju eksoplanetov z uporabo izboljšanih metod tranzita. Med drugim bo ponovno pregledala tudi Keplerjevo polje, kjer se nahaja Kepler-139.
“PLATO bo omogočil natančnejše merjenje sprememb časa tranzita, kar bo verjetno razkrilo še več skritih planetov,” je še napovedal Lammers.
Z novimi tehnologijami in metodami se torej obeta obdobje bolj poglobljenega razumevanja oddaljenih svetov. In kdo ve, koliko podobnih orjakov se še skriva v vesolju.
Foto: Vecteezy
