Avbelj: Evropa dveh hitrosti se vrača, Slovenija drsi na obrobje

Evropska unija se znova sooča z idejo Evrope dveh hitrosti, pri čemer pobudo prevzema neformalna skupina šestih gospodarsko najmočnejših držav članic. Profesor evropskega prava Matej Avbelj v zapisu objavljenem na portalu IUS-INFO opozarja, da se Slovenija v tem procesu vse bolj pomika v ozadje, hkrati pa tvega, da bo v novem geopolitičnem okolju ostala brez dejanskega vpliva na ključne odločitve Unije.

Avbelj je v zapisu poudaril, da se je med osredotočenostjo domače politike na notranjepolitične spore evropski prostor začel preoblikovati brez aktivne vloge Slovenije. „Medtem ko se je slovenski javni prostor z avantgardo civilne družbe na čelu v zadnjih dveh tednih ubadal s hamburgerji na Facebooku, je bila v EU oblikovana neformalna skupina šestih gospodarsko najmočnejših držav. Pod vodstvom Nemčije in Francije ta skupina, za katero se je uveljavilo poimenovanje E6, znova obuja idejo Evrope več hitrosti,“ je zapisal.

Po njegovih besedah Nemčija in Francija skupaj s Španijo, Nizozemsko, Italijo in Poljsko izhajajo iz ocene, da se je geopolitično okolje bistveno spremenilo in da je nujna okrepitev evropske suverenosti. Avbelj je izpostavil, da pobuda temelji na štirih stebrih: oblikovanju lastnega evropskega kapitalskega trga, uveljavitvi evra kot globalne varne valute, krepitvi obrambnega sodelovanja ter skupnem zagotavljanju dostopa do kritičnih surovin in varnih dobavnih verig.

Ob tem je opozoril, da Evropa več hitrosti sicer ni nov koncept, vendar je bil doslej razumljen kot začasna izjema. „To je ključno za obstoj EU kot ustavne politične skupnosti, v kateri so vsem državljanom EU v okviru njihovega temeljnega statusa po pravu EU zagotovljene enake pravice,“ je poudaril in dodal, da aktualne razmere nakazujejo, da tokratna pobuda morda ne bo zgolj prehodna.

Avbelj meni, da se Unija že dalj časa sooča z razkolom glede temeljnih vrednot, kar po njegovih besedah onemogoča enotno delovanje tako na notranjepolitičnem kot zunanjepolitičnem področju. „Ta razkol onemogoča enotno nastopanje EU celo v najbolj elementarnih notranjepolitičnih in še bolj zunanjepolitičnih zadevah. EU zato ostaja vse bolj brez hitrosti,“ je zapisal in ocenil, da je v tem kontekstu nemško-francosko pobudo treba razumeti kot poskus izhoda iz institucionalnega zastoja.

Kljub opozorilom pred tveganji, kot so fragmentacija, neenakopravnost in prevlada velikih držav nad manjšimi, Avbelj poudarja, da zanj večja nevarnost izhaja iz pasivnosti. „Pa vendar vsi ti negativni scenariji niso posledica tistih, ki bi danes spet radi šli hitreje naprej, temveč drugih, ki namenoma ali zaradi lastne nesposobnosti vlečejo nazaj,“ je zapisal.

Slovenijo vidi v posebej neugodnem položaju. Po njegovem mnenju so jo pretekla politična zavezništva potisnila na evropsko periferijo, aktualna politika pa kljub drugačnim obljubam ni uspela povrniti njene relevantnosti. Avbelj opozarja, da brez spremembe pristopa obstaja tveganje, da bo Slovenija v novem razmerju sil ostala brez dejanskega vpliva na prihodnje usmeritve Unije.