Avstrija je celotno državo razglasila za območje z visokim tveganjem za ptičjo gripo
Ptičja influenca, zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se širi predvsem med perutnino in divjimi vodnimi pticami, je v zadnjem času postala vse večja skrb v Avstriji. Avstrijsko ministrstvo za zdravje je zaradi tega razglasilo celotno državo za območje s povečanim tveganjem za ptičjo gripo. Uvedli so tudi nove, strožje varnostne ukrepe, ki začnejo veljati v petek zjutraj, poroča Euronews. Ukrepi so namenjeni preprečevanju nadaljnjega širjenja bolezni, ki je bila v preteklem tednu potrjena v okrožju Amstetten v Spodnji Avstriji. Tam je bilo zaradi izbruha bolezni ubitih približno 18.000 živali.
V petek bo avstrijska vojska priskočila na pomoč v prizadetem okrožju. Vojaki bodo sodelovali pri odstranjevanju poginulih živali ter dekontaminaciji tovornjakov in zabojnikov, s čimer naj bi zmanjšali tveganje za širjenje virusa. Okoli prizadetih kmetij je bilo vzpostavljeno zaščitno območje s trikilometrskim radijem, kjer bodo veterinarji nadzorovali stanje na 78 farmah. Poleg tega je v desetkilometrskem radiju vzpostavljeno nadzorovano območje, ki bo ostalo aktivno najmanj 30 dni. To območje je zasnovano tako, da omeji gibanje in prepreči nadaljnje širjenje bolezni.
Zadrževanje perutnine v zaprtih prostorih in zaščita pred divjimi pticami
Eden od ključnih ukrepov v boju proti ptičji gripi v Avstriji vključuje zadrževanje perutnine v zaprtih prostorih, saj je bilo ugotovljeno, da virus pogosto prenesejo divje ptice. V 25 okrožjih, vključno s Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Salzburgom, Koroško in Gradiščanskim, morajo kmetije z več kot 50 živalmi vso perutnino zadrževati znotraj zaprtih prostorov. Poleg tega je po vsej državi prepovedano hranjenje živali na prostem. Stik med perutnino in divjimi pticami pa je treba preprečiti s postavitvijo zaščitnih mrež ali streh.
Susanne Rosenkranz, ki je zadolžena za področje zaščite živali v Spodnji Avstriji, je izpostavila, da so v več regijah že sprejeli previdnostne ukrepe, ki vključujejo zadrževanje perutnine v zaprtih prostorih. Dodala je, da so na zvezni ravni načrtovani dodatni ukrepi za širitev teh zaščitnih ukrepov po celotni državi.
Avstrijsko ministrstvo za zdravje je še sporočilo, da je bilo v zadnjih tednih v Zgornji in Spodnji Avstriji na štirih farmah z okoli 200.000 živalmi potrjenih več primerov ptičje gripe, kar kaže na porast primerov med domačo perutnino in divjimi pticami. Pojav te bolezni pa je v Avstriji znova vzbudil skrb med veterinarji, kmeti in širšo javnostjo, saj se bojijo, da bi lahko prišlo do širjenja okužb v novih regijah.
Ptičja influenca in tveganje za ljudi ostaja nizko
Ptičja gripa je sicer zelo nalezljiva bolezen za ptice, vendar pa ostaja tveganje za prenos na ljudi nizko. Do okužb pri ljudeh pride le redko, predvsem pri tistih, ki so v tesnem stiku z okuženimi pticami ali onesnaženimi prostori. Ptičja influenca se pojavlja v dveh glavnih oblikah – kot visoko patogeni sev (HPAI), ki lahko hitro uniči cele jate domače perutnine, in kot manj patogeni sev (LPAI), ki običajno povzroča le blage ali nobene simptome.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropska agencija za varnost hrane sta julija pozvali k večji pazljivosti glede ptičje gripe v Evropi, saj je prisotnost virusa, kljub upadu primerov v poletnih mesecih, še vedno velika grožnja, zlasti zaradi sezonskih selitev ptic. Okužbe s ptičjo gripo so bile v Avstriji prvič zaznane pri divjih pticah in domači perutnini septembra, v istem času, ko so Spodnjo Avstrijo prizadele hude poplave. Avstrijske oblasti še vedno preučujejo, kako so se okužbe začele, in ostajajo pozorne na nadaljnji razvoj bolezni, ki predstavlja resno grožnjo za domačo perutnino in divje ptice v državi.
Portal24; Foto: Pixabay/ Alexas_Fotos/fotografija je simbolna
