Avstrija vztraja pri nasprotovanju pristopu Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju
Avstrija še naprej ostro nasprotuje pristopu Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju, ki je že dolgo na njunem seznamu želja. Država vztraja, da mora schengensko območje postati “boljše”, preden postane “večje”. Ta jasen odpor Avstrije do pristopa omenjenih držav je dobro dokumentiran in je bil ponovno potrjen na srečanju notranjih ministrov v Bruslju v torek zjutraj.
Avstrijski zvezni notranji minister Gerhard Karner je dejal: “Schengen mora postati boljši in ne večji. Tu še ne vidim velikega napredka, zato si zdaj ne morem predstavljati nobene spremembe.” Njegovo stališče temelji na naraščanju mejnih kontrol v evropskih državah v zadnjih mesecih. Meni, da je slednje dovolj močan razlog za preprečitev nadaljnje širitve schengenskega območja. Trenutno schengensko območje zajema 27 držav, od tega 23 držav Evropske unije, ter več kot 423 milijone državljanov.
Avstrija in druge države so se sklicevale na Zakonik o schengenskih mejah, da bi uvedle začasne mejne kontrole kot zadnjo možnost v izjemnih okoliščinah, kar je povzročilo napetosti v EU. V letu 2023 je EU zabeležila skoraj 331.000 nedovoljenih prehodov meja, kar je najvišja raven od leta 2015. Osrednjesredozemska pot je prav tako povzročila skoraj polovico incidentov.
Potreba po večjem varovanju zunanjih meja
Avstrijski minister Karner zagovarja trdno stališče o migracijah in poudarja potrebo po večjem varovanju zunanjih meja. Njegova stališča so prisilila Španijo, ki predseduje Svetu EU, k spremembi dnevnega reda zasedanja o notranjih zadevah. Sprva je bilo načrtovano zavezujoče glasovanje o schengenskih prošnjah Romunije in Bolgarije, vendar so se španski uradniki odločili, da bo srečanje osredotočeno na trenutno stanje na območju brez potnih listov.
Španski minister za notranje zadeve Fernando Grande-Marlaska je izrazil odločenost Španije, da bo delala na tej temi do konca njihovega predsedovanja in nakazal možnost glasovanja pozneje. Vendar Avstrija za zdaj ostaja neomajna v svojem nasprotovanju.
Poleg Avstrije se proti pristopu Bolgarije zaradi skrbi glede vladavine prava zavzema tudi NIzozemska. Kljub temu je njen odnos nekoliko prožnejši od avstrijskega stališča.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je izrazila pripravljenost glede širitve schengenskega območja, vendar je poudarila, da še niso dosegli končne odločitve. Johansson meni, da bi bilo širitev schengenskega območja za Romunijo in Bolgarijo še vedno mogoče doseči, vendar je potrebno soglasje vseh članic.
