Azijske borze beležijo padec zaradi naraščajoče donosnosti ameriških obveznic
Azijske borze so v sredo zabeležile padec, saj so vlagatelji postali previdni ob naraščajoči donosnosti ameriških obveznic. Nenaden skok je posledica pričakovanih novih podatkov o inflaciji v Združenih državah Amerike, ki bi lahko vplivali na prihodnje odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), navaja Reuters. Kratkoročni donosi ameriških zakladnic so dosegli najvišjo vrednost od julija, kar je posledično povzročilo rast vrednosti ameriškega dolarja glede na japonski jen, ta pa je presegel trimesečni vrh. Vlagatelji z nestrpnostjo pričakujejo podatke o inflaciji, ki bi lahko določili tempo Fedove politike omilitve obrestnih mer, s čimer bi se vplivalo na globalne trge.
Povečanje donosnosti obveznic po Trumpovi zmagi in vpliv na trge
Odkar je Donald Trump prejšnji teden ponovno zmagal na predsedniških volitvah, so pričakovanja o njegovih politikah povzročila rast donosnosti obveznic. Trumpov obljubljeni program znižanja davkov in povečanih carin naj bi povečal proračunski primanjkljaj, kar pa vpliva na povečanje državnega zadolževanja. Analitiki opozarjajo, da bi Trumpove predlagane politike lahko spodbudile inflacijo, kar bi Fedu otežilo zniževanje obrestnih mer.
Zaradi teh pričakovanj so ameriške delnice dosegle rekordne vrednosti, vendar je rast čez noč zastala. Višje donosnosti obveznic, ki so sicer netvegane, negativno vplivajo na vrednosti delnic, saj zadušijo njihova vrednotenja. Analitik Kyle Rodda je dejal, da gre za “trgovinsko vojno, ki se osredotoča na večjo porabo primanjkljaja.” Rodda je dodal, da bodo delnice in obveznice zaradi višjih donosnosti še naprej pod pritiskom.
Poleg vpliva na obveznice so vlagatelji pozorni tudi na gibanja pri kriptovalutah. Bitcoin se je približal svoji najvišji vrednosti vseh časov, saj so trgi optimistični, da bi Trump lahko omogočil bolj ugodno regulativno okolje za kriptovalute, poroča Reuters. Po obljubi, da bodo ZDA postale “kripto prestolnica planeta,” je vrednost Bitcoina narasla blizu 90.000 dolarjev, pri čemer je nazadnje dosegla vrednost okoli 88.195 dolarjev.
Padci na azijskih trgih in vpliv Kitajske ter Japonske na tržno gibanje
Azijski indeksi so v sredo pokazali šibkost, saj so trgovci zaskrbljeni zaradi obetov za kitajsko gospodarstvo in vpliva ameriških carin, ki jih je obljubil Trump. Kitajski Hang Seng indeks je padel za 0,9 odstotka, podindeks celinskih delnic pa je zabeležil padec za 1,3 odstotka. Na japonskem trgu je Nikkei indeks padel za 1,1 odstotka, južnokorejski Kospi pa za 1,2 odstotka. Prav tako so padle avstralske delnice za 1,1 odstotka, kar je posledica šibkosti delnic surovin.
Kitajska, ki velja za ključno gospodarstvo v regiji, je pod vse večjim pritiskom, saj carine močno vplivajo na potrošnjo in gospodarsko rast. Na Kitajskem namreč niso zaznali veliko optimizma v povezavi s spodbudnimi ukrepi iz Pekinga. Trgovci so še posebej pozorni na dejstvo, da bi lahko napovedane Trumpove carine dodatno prizadele evropsko in kitajsko gospodarstvo. Evropski evro je pri 1,0625 dolarja, kar je blizu enoletnega dna, medtem ko so ameriški vlagatelji previdno pričakovali objavo gospodarskih podatkov.
V sredo so donosi ameriških obveznic dosegli nove višave, kar je še dodatno okrepilo vrednost dolarja. Dolar se je v primerjavi z jenom povzpel na 154,94 jena.
Padec cen surovin
Cene bakra so v torek na Londonski borzi kovin padle za 2 odstotka in dosegle najnižjo vrednost v zadnjih dveh mesecih. Padanje cen te ključne industrijske kovine je pokazatelj negotovosti na svetovnih trgih in odraža šibkost nekaterih večjih svetovnih gospodarstev, vključno s Kitajsko, ki je glavni porabnik bakra.
Tudi cena surove nafte je ostala blizu najnižjih vrednosti v tem mesecu, potem ko je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) znižala svojo napoved rasti svetovnega povpraševanja po nafti za letos in prihodnje leto. Terminske pogodbe za nafto Brent so se sicer nekoliko dvignile, in sicer za 0,2 odstotka na 72 dolarjev za sod. Ameriška nafta West Texas Intermediate (WTI) dosegla vrednost 68,26 dolarja za sod, kar ostaja blizu najnižjih vrednosti, zabeleženih konec oktobra.
V prejšnji trgovalni seji je zlato padlo na skoraj dvomesečno najnižjo vrednost 2589,59 dolarja za unčo, vendar se je nato nekoliko odbilo navzgor in pridobilo 0,4 odstotka ter doseglo približno 2607 dolarjev za unčo.