Azijske borze zaradi deflacije in pričakovanj glede inflacije v negotovosti
Azijske borze so v četrtek doživele izgube. Nanje namreč še naprej vpliva zdrs Kitajske v deflacijo. Vlagatelji so izjemno previdni pred pričakovanim ključnim poročilom o inflaciji v ZDA. Pričakuje se, da bo to poročilo pomembno vplivalo na usmeritev denarne politike Federal Reserve.
Razpoloženje na borznih trgih je prav tako zaznamovala napoved ZDA o prepovedi naložb v občutljive tehnologije v drugem največjem gospodarstvu na svetu. To je povečalo zaskrbljenost glede mednarodnih trgovinskih odnosov in vpliva na tehnološke sektorje.
Indeks MSCI je beležil padec za 0,33 odstotka, kar kaže na možnost drugega zaporednega tedna izgube. Kitajski indeksi, kot je modri žetoni CSI 300 in šanghajski kompozitni indeks (.SSEC), so se odprli nižje za 0,1 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng pa je nazadoval za 0,6 odstotka. Nasprotno pa se je japonski Nikkei (.N225) povečal za 0,13 odstotka.
Podatki iz Kitajske, ki so razkrili deflacijo na področju potrošniških cen in nadaljnji padec tovarniških cen v juliju. Podatki so okrepili zaskrbljenost glede okrevanja države po pandemiji. Kitajska je postala prva članica skupine G20, ki je poročala o medletnem padcu cen življenjskih potrebščin od avgusta 2021.
Rodrigo Catril, višji valutni strateg pri National Australia Bank, je izpostavil “potrebo po večji fiskalni podpori, če Kitajska želi izogniti možnosti deflacijske pasti.” Predsednik Joe Biden pa je podpisal izvršni ukaz, s katerim bo omejil naložbe ZDA v občutljive tehnološke sektorje na Kitajskem. Slednje bo vplivalo na mednarodno trgovino in tehnološki razvoj.
Vlagatelji so v pričakovanju ključnega poročila o inflaciji v ZDA, ki bo objavljeno pozneje v četrtek. Pričakuje se, da bo poročilo pokazalo rahlo povečanje skupne inflacije julija na 3,3 odstotka na letni ravni. Osnovna stopnja, ki izključuje nestanovitna področja hrane in energije, naj bi se julija povečala za 0,2 odstotka, kar predstavlja letno rast 4,8 odstotka. Trgi napovedujejo, da ima več kot 50-odstotno verjetnost, da bo Federal Reserve letos zaključila z zvišanji obrestnih mer, pri čemer se inflacija umirja.
Valute, nafta, zlati
Donosnost 10-letnih državnih zapisov se je povečala za 1,1 bazične točke na 4,019 odstotka v azijskih urah, medtem ko je donosnost 30-letnih državnih obveznic znašala 4,186 odstotka.
Na valutnih trgih se indeks dolarja, ki meri vrednost ameriškega dolarja v primerjavi s šestimi drugimi valutami, niža. Znašal je 102,52. Evro se je znižal za 0,04 odstotka na 1,0969 dolarja. Japonski jen je oslabel za 0,04 odstotka na 143,80 za dolar. Britanski funt je nazadnje znašal 1,2714 dolarja, kar je 0,03 odstotka manj.
Cene nafte so se znižale v azijskem trgovanju, potem ko so v prejšnji seji dosegle najvišje vrednosti v sedmih mesecih. To je posledica zaskrbljenosti glede kitajskega gospodarstva, ki pretehta nad pozitivnimi učinki zmanjšanja zalog goriva v ZDA in zmanjšanja proizvodnje v Savdski Arabiji in Rusiji.
Ameriška surova nafta se je znižala za 0,07 odstotka na 84,34 dolarja za sod, medtem ko je cena Brenta znašala 87,48 dolarja, kar je 0,08 odstotka manj na dan. Cena promptnega zlata se je povečala za 0,2 odstotka na 1.917,74 dolarja za unčo.
