Azijske borze so se v četrtek večinoma obarvale zeleno, kar analitiki pripisujejo nadaljnji rasti tehnološkega sektorja v ZDA, spodbudnim četrtletnim izkupičkom podjetij in okrepljenim pričakovanjem, da bo ameriška centralna banka (Fed) v prihodnjih mesecih začela zniževati obrestne mere. Obenem se je ameriški dolar oslabel, vlagatelji pa so večinoma prezrli najnovejše trgovinske grožnje iz Washingtona.
Na Japonskem je indeks Topix pridobil 0,9 odstotka in dosegel novo rekordno vrednost, podobno rast, okoli 0,9 odstotka, pa je zabeležil tudi tehnološko usmerjeni Nikkei. Med bolj uspešnimi azijskimi trgi je bil tudi Tajvan, kjer je referenčni indeks poskočil za 2,3 odstotka in dosegel najvišjo raven v zadnjem letu.
Rast so zabeležili tudi drugi pomembni indeksi v regiji – južnokorejski KOSPI je pridobil 0,6 odstotka, hongkonški Hang Seng se je okrepil za 0,4 odstotka, medtem ko je indeks celinske Kitajske CSI300 zrasel za 0,3 odstotka. Rahlo korekcijo so zabeležile avstralske delnice, potem ko so dan prej dosegle rekordno vrednost.
Ameriški terminski indeksi so kazali nadaljevanje pozitivnega trenda. Terminske pogodbe za indeks S&P 500 so pridobile 0,3 odstotka, prav toliko pa tudi terminske pogodbe za tehnološko težki Nasdaq. V sredo je S&P 500 zaključil dan z 0,7-odstotno rastjo, medtem ko je Nasdaq Composite pridobil 1,2 odstotka.
Na optimizem vlagateljev vpliva predvsem prepričanje, da bo Fed zaradi umirjajočih se gospodarskih kazalnikov, vključno z nedavno objavljenimi podatki o zaposlovanju, začel z omilitvijo svoje denarne politike. Temu razpoloženju dodatno botruje tudi odločitev ameriškega predsednika, da v odbor centralne banke predlaga kandidate s poudarjeno zmerno usmeritvijo.
Dolar izgublja na vrednosti, zlato in surovine v porastu
Ameriški dolar je v primerjavi z večjimi svetovnimi valutami še naprej izgubljal na vrednosti. Indeks dolarja, ki meri njegovo moč glede na košarico šestih glavnih valut, je po sredinem 0,6-odstotnem padcu ostal pri ravni 98,245 točke. Evro se je v četrtek gibal pri 1,1657 dolarja, medtem ko je britanski funt ostal stabilen pri 1,3356 dolarja.
V pričakovanju popoldanske objave odločitve Bank of England glede obrestnih mer so vlagatelji previdni. Tržni analitiki pričakujejo, da bo britanska centralna banka obrestno mero znižala za četrt odstotne točke, vendar naj bi bilo glasovanje znotraj odbora razdeljeno. Možna je tudi poteza dveh članov, ki bi podprla agresivnejše, polodstotno znižanje, medtem ko bi drugi morda glasovali za ohranitev trenutne ravni.
Ameriški dolar se je nekoliko okrepil proti japonskemu jenu, in sicer za 0,1 odstotka na 147,53 jena.
Zaradi oslabitve dolarja se je podražilo zlato, ki je zraslo za 0,4 odstotka na približno 3382 ameriških dolarjev za unčo. Na naftnih trgih sta tako Brent kot West Texas Intermediate nekoliko popravila sredine izgube. Brent se je podražil za 20 centov na 67,09 dolarja za sod, medtem ko se je WTI podražil za 22 centov in dosegel 64,57 dolarja za sod.
Čeprav je ameriški predsednik znova napovedal uvedbo dodatnih 25-odstotnih carin na uvoz iz Indije zaradi nakupov ruske nafte ter omenjeno možnost 100-odstotnih dajatev na polprevodnike, so vlagatelji te izjave za zdaj sprejeli z zadržanostjo. Po oceni analitikov je trenutna tržna pozornost usmerjena predvsem v denarno politiko in gospodarske kazalce, zato Trumpove izjave niso povzročile večjih pretresov.
Foto: Pexels
