Azijske borze so sredino trgovanje začele z rdečimi številkami, potem ko so se padci z Wall Streeta prenesli tudi na regijo. Negotovost med vlagatelji je okrepila zadržanost predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powella glede prihodnjega gibanja obrestnih mer, dodatno pa so skrbi povečali gospodarski podatki iz Združenih držav.
Indeks MSCI, ki spremlja delnice azijsko-pacifiške regije brez Japonske, se je v dopoldanskem delu trgovanja znižal za 0,4 odstotka. S tem je sledil dogajanju v New Yorku, kjer je indeks S&P 500 izgubil 0,6 odstotka in tako zabeležil največji enodnevni padec v zadnjih treh tednih. Najbolj izrazito so se pocenile avstralske delnice, tamkajšnji indeks se je znižal za 1 odstotek. Vlagatelje je presenetila tudi višja inflacija v Avstraliji, kot so jo pričakovali analitiki.
Izjave ameriških centralnih bančnikov so trg pustile brez jasnih usmeritev, zato se pozornost vse bolj usmerja na oktobrsko zasedanje Federal Reserve. Po navedbah Reutersa terminske pogodbe kažejo, da vlagatelji v skoraj 93 odstotkih pričakujejo znižanje ključne obrestne mere. Ameriški dolar je medtem po dveh dneh padanja našel oporo – v primerjavi z japonskim jenom je pridobil 0,1 odstotka in dosegel vrednost 147,735 jena.
Objavljeni podatki indeksa nabavnih menedžerjev podjetja S&P Global kažejo, da se je poslovna aktivnost v Združenih državah septembra zmanjšala že drugi mesec zapored. Ob tem so se okrepili nakupi ameriških obveznic – donosnost desetletnih je padla na 4,1061 odstotka, donosnost dvoletnih pa se je znižala na 3,5673 odstotka.
Naftni trg je ostal razmeroma miren. Cena severnomorske nafte Brent se je zvišala za 0,4 odstotka na 67,87 ameriškega dolarja za sod, saj se je ponovni izvoz iz iraškega Kurdistana zapletel. To je omililo skrbi vlagateljev glede morebitne presežne ponudbe. Medtem je zlato po doseženem rekordu v torek izgubilo del vrednosti, spot cena se je znižala za 0,2 odstotka na 3.757,49 dolarja za unčo.
Foto: Vecteezy
