Site icon Portal24

Azijske borze sledile padcu Wall Streeta

Delniški trgi [Foto: Pixabay]

Azijske borze sledile padcu Wall Streeta

Azijske borze so v torek doživele močan padec, saj so sledile zgledu Wall Streeta, kjer so se povečale skrbi, da bi obsežna trgovinska vojna lahko zmanjšala gospodarsko rast ZDA in sprožila recesijo. Malodušni vlagatelji so v iskanju varnosti posegli po japonskem jenu. Zaskrbljenost glede morebitne gospodarske upočasnitve se je še okrepila po izjavah predsednika Donalda Trumpa v intervjuju za Fox News, kjer je govoril o “obdobju prehoda”, a ni želel napovedati, ali bodo njegove carine privedle do recesije v ZDA. Trumpove pripombe so negativno vplivale na razpoloženje na trgu, kar je povzročilo padec delnic ter oslabilo donosnost ameriškega dolarja in zakladnih obveznic.

V ponedeljek je indeks S&P 500 izgubil 2,7 odstotka, kar predstavlja največji enodnevni padec v letošnjem letu, piše Teuters. Nasdaq je zdrsnil za 4,0 odstotka, kar je največji enodnevni odstotni padec od septembra 2022. Terminske pogodbe za S&P in Nasdaq so v torek v azijskih urah dodatno padle za 1 odstotek. Na azijskih trgih je prevladovala rdeča barva: japonski indeks Nikkei in tajvanske delnice so zdrsnili za približno 3 odstotke, dosegajoč najnižjo raven od septembra, medtem ko je MSCI-jev najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske padel za več kot 1 odstotek.

Kitajske delnice in evropski trgi pod pritiskom

Tudi kitajske delnice, ki so letos sicer beležile dobre rezultate, niso ušle slabemu razpoloženju. Indeks modrih čipov (.CSI300) je padel za približno 1 odstotek, hongkonški indeks Hang Seng (.HSI) pa je bil nižji za 1,5 odstotka. Evropski trgi so prav tako kazali znake šibkosti, saj so terminske pogodbe DAX izgubile 0,8 odstotka, terminske pogodbe Eurostoxx pa so bile nižje za 0,9 odstotka, kar nakazuje, da bi se razprodaja lahko nadaljevala.

Prashant Newnaha, višji azijsko-pacifiški obrestni strateg pri TD Securities, je ocenil, da trgi pričakujejo, da bo Trump popustil, če bodo delnice še naprej padale. “Trgi so zdaj dojeli, da uprava namerava hitro ukrepati. Carine in recesija bi lahko bile sredstvo za ustvarjanje dezinflacije in znižanje 10-letnega donosa. Za zdaj gre za nadzorovano rušenje,” je dodal. Donos ameriških 10-letnih obveznic je v torek v azijskih urah padel za 5 bazičnih točk, po tem ko je dan prej izgubil 10 bazičnih točk, kar je največji dnevni padec v skoraj mesecu dni. Donos dvoletnih obveznic, ki odraža pričakovanja glede obrestnih mer Federal Reserve, je prav tako zdrsnil za 5 bazičnih točk na najnižjo raven v petih mesecih.

Povpraševanje po varnih naložbah

Podatki LSEG kažejo, da trgovci zdaj pričakujejo 88 bazičnih točk omilitve politike Federal Reserve v letošnjem letu, v primerjavi s 75 bazičnimi točkami v ponedeljek. Povpraševanje po varnih naložbah je naraslo. Japonski jen je v primerjavi z dolarjem zrasel za 0,3 odstotka in dosegel 146,65 za dolar. Dan prej je jen sicer dosegel najvišjo raven v petih mesecih. Letos je jen v primerjavi z dolarjem pridobil 7 odstotkov. Tudi švicarski frank se je okrepil in se približal trimesečnemu vrhu, nazadnje pa je bil pri 0,87755 za dolar.

Tony Sycamore, tržni analitik pri IG, je poudaril, da se je razpoloženje na trgu hitro obrnilo od povolilnega optimizma k resni zaskrbljenosti glede recesije, ki jo spodbujajo politična negotovost in šibki gospodarski podatki. “Trump je še dodatno podžgal tarifne napetosti, ki že divjajo, in namignil, da bi lahko bile vzajemne carine na kanadske mlečne izdelke in les neizogibne,” je dodal.

Indeks dolarja je bil blizu najnižje vrednosti v zadnjih štirih mesecih in je letos izgubil več kot 4 odstotke. Na trgu surovin so cene nafte padle že drugi dan zapored, saj skrbi glede vpliva carin na svetovno gospodarstvo in povpraševanje po energiji naraščajo. Terminske pogodbe za nafto Brent so izgubile 0,65 odstotka in dosegle 68,83 dolarja za sod. Terminske pogodbe za zahodnoteksaško surovo nafto so padle za 0,82 odstotka na 65,49 dolarja za sod.

Portal24; Foto: Pixabay

Exit mobile version