Večina azijskih borz je danes beležila rast, potem ko so se včeraj okrepili tudi glavni indeksi na Wall Streetu. Na valutnih trgih je ameriški dolar oslabel v primerjavi s košarico svetovnih valut, medtem ko so se cene nafte rahlo zvišale.
Indeks MSCI za azijsko-pacifiško regijo (brez Japonske) se je do 7. ure zjutraj po srednjeevropskem času okrepil za 0,2 odstotka. Najizrazitejše rasti so zabeležili borzni indeksi v Hongkongu, Šanghaju, Avstraliji in Južni Koreji, ki so se zvišali med 0,1 in 1,3 odstotka. Po drugi strani so se tečaji na Japonskem in v Indiji nekoliko znižali – med 0,2 in 0,6 odstotka.
Rast v azijski regiji sledi pozitivnemu vzdušju na ameriških trgih. Dow Jones je včeraj pridobil 0,49 odstotka, S&P 500 0,61 odstotka, tehnološko usmerjeni indeks Nasdaq pa kar 0,95 odstotka.
Nasdaq je dosegel nov rekord predvsem zaradi 1,8-odstotnega skoka vrednosti delnic podjetja Nvidia. Tržna kapitalizacija proizvajalca polprevodnikov je dosegla 3.970 milijard ameriških dolarjev, kar pomeni najvišjo vrednost med tehnološkimi podjetji na svetu.
Zvišale so se tudi delnice drugih tehnoloških gigantov, kot sta Microsoft in Amazon, ki sta zabeležila več kot 1,4-odstotno rast.
Vlagatelji pozorni na zapiske Feda
Pozornost vlagateljev je bila usmerjena tudi na zapisnik zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), kjer so se odločevalci odločili, da obrestne mere za zdaj ostajajo nespremenjene. V zapisniku je večina članov odbora izrazila pričakovanje, da bi lahko Fed obrestne mere znižal še pred koncem leta, saj inflacijski pritiski zaradi novih carin veljajo za “začasne ali zmerne”.
Zapisnik ni potrdil ugibanj, da bi lahko do prvega znižanja prišlo že julija, je pa okrepil tržna pričakovanja, da bi do tega lahko prišlo jeseni.
V ospredju trgovinske napetosti
Dogajanje na trgih spremljajo tudi napovedi o novih trgovinskih ukrepih ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek napovedal uvedbo carin na uvoz iz 14 držav, med njimi Južne Koreje in Japonske, včeraj pa je seznam razširil še na sedem držav in dodal 50-odstotno carino na uvoz iz Brazilije.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je napovedal uvedbo povračilnih ukrepov proti ameriškim izdelkom. Kljub napetostim analitiki ocenjujejo, da trgi tovrstne napovedi trenutno sprejemajo z večjo mero previdnosti kot spomladi.
“Veliko tovrstnih tarif se začne z visokimi številkami, a se pogosto v pogajanjih znižajo. Tudi če so uvedene, se lahko pozneje omilijo,” je ocenil Jeff Ng, tržni strateg pri banki SMBC.
Dolar izgublja, evro in jen v rahli rasti
Na valutnih trgih je dolar danes zjutraj oslabel po treh zaporednih dneh rasti. Dolarjev indeks, ki meri vrednost ameriške valute v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami, je zdrsnil na 97,40 točke, potem ko je bil včeraj ob tem času pri 97,65.
Tečaj evra se je dvignil z 1,1715 na 1,1735 dolarja, dolar pa je v primerjavi z japonskim jenom padel na 146,30 jena (dan prej 147,05).
Cene nafte so se nekoliko povečale. Na londonskem trgu je cena sodčka severnomorske nafte Brent zrasla za 0,20 odstotka na 70,35 dolarja, na ameriškem trgu pa je referenčna surova nafta WTI pridobila 0,13 odstotka in dosegla 68,45 dolarja za sodček.
Razpoloženje na trgih ostaja mešano – pozitivni signali s strani centralnih bank vlagateljem za zdaj vlivajo zaupanje, kljub negotovostim, povezanim s trgovinsko politiko ZDA.
Foto: Pixabay
