Svetovne borze so v torek beležile rast, medtem ko je ameriški dolar ostal zadržan, saj so se v Londonu nadaljevala pogajanja o trgovini med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pogovori, ki so se začeli v ponedeljek, so se podaljšali v drugi dan, kar nakazuje na možnost zmanjšanja napetosti med največjima svetovnima gospodarstvoma. Ameriški predsednik Donald Trump je pogajanja na Lancaster House označil za spodbudna, kar je dodatno okrepilo optimizem na finančnih trgih.
Azijske borze so nadaljevale rast, ki se je začela v začetku tedna. Indeks MSCI, ki spremlja delnice azijsko-pacifiške regije zunaj Japonske, je pridobil 0,5 odstotka. V ZDA so terminske pogodbe za indeks Nasdaq poskočile za 0,62 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe za S&P 500 zrasle za 0,43 odstotka.
Tudi evropske borze so pokazale znake optimizma, saj so terminske pogodbe za indeksa EUROSTOXX 50 in FTSE pridobile približno 0,1 odstotka. V ZDA so v ponedeljek borzni indeksi zaključili z rahlo rastjo: indeks Dow Jones je ostal nespremenjen, S&P 500 je pridobil nekaj točk, Nasdaq pa je zrasel za tri desetinke odstotka.
Napredek v pogajanjih med ZDA in Kitajsko, ki so v zadnjih mesecih močno obremenjevala globalno gospodarsko rast, je vlagateljem vlil novo upanje.
Dolar pod pritiskom, obveznice v središču pozornosti
Medtem ko so delnice beležile rast, je ameriški dolar ostal previden. V primerjavi z jenom je dolar pridobil 0,45 odstotka in dosegel vrednost 145,25. Evro je izgubil 0,28 odstotka in dosegel 1,1387 dolarja, britanski funt pa je zdrsnil za 0,2 odstotka na 1,3523 dolarja.
Zaupanje vlagateljev v ameriške naložbe je oslabilo zaradi nestanovitnih trgovinskih politik predsednika Trumpa in naraščajočega dolga ZDA, kar je letos že povzročilo več kot osemodstotni padec vrednosti dolarja. V sredo bodo pozornost pritegnili podatki o inflaciji v ZDA, ki naj bi pokazali rahlo povišanje osnovnih potrošniških cen v maju.
Slednje bi lahko zmanjšalo pričakovanja o bližnjem znižanju obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed). Trgovci pričakujejo, da bo Fed na naslednjem zasedanju 18. junija ohranil obrestne mere nespremenjene, do decembra pa naj bi se obrestne mere znižale za približno 44 bazičnih točk.
Na surovinskih trgih so cene nafte rahlo zrasle. Terminske pogodbe za nafto Brent so se zvišale za 0,24 odstotka na 67,20 dolarja za sod, medtem ko je ameriška nafta West Texas Intermediate pridobila 0,25 odstotka in dosegla 65,45 dolarja za sod, kar je najvišja vrednost v zadnjih dveh mesecih.
Na trgu plemenitih kovin je cena zlata upadla za 0,5 odstotka na 3310,40 dolarja za unčo. Na Japonskem je pozornost pritegnil trg državnih obveznic, kjer je donos na desetletne obveznice padel za eno bazično točko na 1,46 odstotka, donos na tridesetletne obveznice pa je zdrsnil za pet bazičnih točk na 2,86 odstotka.
Ana Koren
Foto: Vecteezy
