Azijski trgi so v ponedeljek dan začeli s padci, potem ko so vlagatelje zmedli nejasni signali iz Washingtona glede morebitnega odloga napovedanih ameriških tarif. Hkrati je OPEC+ presenetil s povečano proizvodnjo nafte, kar je pritisnilo na cene surove nafte in dodatno vplivalo na negotovost na trgih.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob koncu tedna izjavil, da bodo ZDA v prihodnjih dneh trgovinske partnerje obvestile o novih tarifnih stopnjah, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. Nekaterim državam bodo poslana pisma z opozorilom, da se bodo, če ne pride do dogovora, tarife vrnile na raven z 2. aprila, je za CNN potrdil finančni minister Scott Bessent.
Trump je že aprila napovedal 10-odstotno osnovno tarifno stopnjo ter možnost višjih, do 50-odstotnih stopenj za države, ki po oceni ZDA izvajajo nepošteno trgovinsko prakso. V nedeljo pa je predsednik nakazal tudi možnost dodatnih dajatev, tudi do 70 odstotkov, zlasti za države, povezane z BRICS.
Zaradi nejasnosti, ali novi tarifni ukrepi veljajo za vse trgovinske partnerice ali zgolj za nekatere, so analitiki opozorili na možno zaostrovanje trgovinskih napetosti. Pri ANZ so zapisali, da bi uvedba tarif v napovedani obliki lahko okrepila inflacijska tveganja in hkrati negativno vplivala na gospodarsko rast ZDA.
Delniški indeksi v regiji so se odzvali z upadi. Japonski indeks Nikkei je izgubil 0,5 odstotka, južnokorejski indeks Kospi je beležil rahlo izgubo, indeks MSCI za azijsko-pacifiške delnice zunaj Japonske pa je upadel za 0,6 odstotka. Kitajski blue-chip indeks CSI300 je padel za 0,5 odstotka.
Negotovost se je prenesla tudi na terminske pogodbe za ameriške in evropske delniške indekse – S&P 500 in Nasdaq sta izgubila po 0,3 odstotka, EuroStoxx 50 0,1 odstotka, FTSE 0,2 odstotka, medtem ko je nemški DAX ostal nespremenjen.
Naftne cene pod pritiskom povečane proizvodnje
Na trgu surovin so padle tudi cene nafte, potem ko je skupina proizvajalk OPEC+ sporočila, da bo avgusta povečala dnevno proizvodnjo za 548.000 sodčkov, kar je več od pričakovanj. Analitiki opozarjajo, da bi lahko s tem OPEC+ dodatno pritisnil na proizvajalce z višjimi stroški, zlasti ameriške proizvajalce iz skrilavcev.
Cena nafte Brent se je znižala za 52 centov na 67,78 dolarja za sod, ameriška lahka nafta WTI pa je izgubila 1,01 dolarja in dosegla 65,99 dolarja za sod.
Na valutnih trgih so se premiki gibali mešano. Dolar se je rahlo okrepil – indeks dolarja je dosegel vrednost 97,071, evro se je zadržal pri 1,1771 dolarja, medtem ko je ameriška valuta v primerjavi z jenom zrasla na 144,76.
Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic se je znižala za skoraj dve bazični točki, kar kaže na povečano povpraševanje po varnih naložbah.
Po solidnem poročilu o zaposlovanju v ZDA za junij so trgi začasno opustili pričakovanja, da bi ameriška centralna banka (Fed) lahko znižala obrestne mere že pred septembrom. Analitiki zdaj pričakujejo dodatne namige v zapisniku zadnje seje Feda, ki naj bi ponudil več jasnosti o prihodnjih korakih.
Vlagatelji bodo v tem tednu pozorni tudi na odločitev Avstralske centralne banke (RBA), ki naj bi v torek obrestno mero znižala za četrt odstotne točke, na 3,60 odstotka. To bi bilo že tretje zaporedno znižanje v tem ciklu. Novozelandska centralna banka pa naj bi v sredo obrestne mere ohranila nespremenjene pri 3,25 odstotka.
Foto: Vecteezy
