Evropska unija razmišlja o postavitvi tako imenovanega „dronovskega zidu“, ki bi varoval vzhodno mejo pred ruskimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Pobuda prihaja predvsem iz baltskih držav, kjer so tveganja zaradi vojne v Ukrajini in pogostih kršitev zračnega prostora vse večja. V Bruslju potekajo razprave, kako ambiciozen projekt prevesti v dejanske vojaške zmogljivosti, ob tem pa se postavlja vprašanje izvedljivosti in financiranja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji 10. septembra poudarila, da mora EU „prisluhniti pozivu baltskih držav k gradnji dronovskega zidu“. Poudarila je, da ne gre za abstraktno idejo, temveč za „temelj verodostojne obrambe“. Nekaj dni pozneje je evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius po poročanju Reutersa dejal, da namerava sklicati srečanje obrambnih ministrov držav članic, potem ko so poljske sile nad svojim ozemljem prestregle več ruskih dronov.
Gre za projekt, znan kot Baltic Drone Wall, v katerem sodelujejo Poljska, Finska, Estonija, Latvija in Litva. Namen pobude je okrepitev vzhodnega krila Nata in Evropske unije s tehnologijami za odkrivanje, sledenje in nevtralizacijo brezpilotnih letalnikov.
Tehnologija je pripravljena, vprašanje je politična volja
Euronews je poročal, da v projekt sodeluje najmanj osem podjetij, med njimi estonsko podjetje DefSecIntel in latvijski Origin Robotics. Njuni predstavniki poudarjajo, da so ključni deli sistema že pripravljeni za uporabo. Gre za večslojni obrambni sistem Eirshield, ki s kombinacijo radarjev, kamer, radijskih detektorjev in umetne inteligence omogoča popolnoma avtomatizirano prestrezanje sovražnih dronov.
„Pričakujemo, da bo srečanje z evropskimi ministri dalo jasen signal, da gre za resen problem in da je čas za ukrepanje,“ je za Euronews dejal direktor DefSecIntela Jaanus Tamm. Po njegovih besedah je ključno, da se projekt ne ustavi pri novih deklaracijah, temveč da dobijo jasen načrt za izvedbo.
Njegov latvijski partner Agris Kipurs je pojasnil, da sistem deluje samodejno in da je zasnovan za hitro leteče tarče, ki lahko dosežejo hitrost prek 200 kilometrov na uro. Stroški uporabe so, kot pravi, v „desettisočih evrov“, kar je bistveno manj od milijonov, kolikor stanejo tradicionalni raketni sistemi.
Preizkušnje v Ukrajini in izzivi v času miru
Del sistema je že bil preizkušen v Ukrajini, kjer se uporablja skupaj s tretjimi orožnimi sistemi za nevtralizacijo nizko letečih dronov tipa Shahed. Tam so razmere jasne – skoraj vsak neznani brezpilotnik pomeni grožnjo. Toda v mirnodobnih razmerah, kot opozarja Tamm, bo treba sistem prilagoditi, da ne bo prihajalo do napak pri identifikaciji.
Možne rešitve vključujejo uporabo mrež ali majhnih dronov, ki tarčo onesposobijo brez eksplozije. To bi bilo skladno z zahtevami Nata in civilne varnosti na območjih, kjer ni neposrednih spopadov.
Vprašanje financiranja ostaja odprto
Čeprav se zanimanje za projekt krepi, Evropska komisija avgusta ni odobrila predloga Estonije in Litve za financiranje v višini 12 milijonov evrov. Kot poroča Euronews, razlogi za zavrnitev niso bili podrobneje pojasnjeni. Kljub temu so se baltske vlade odločile, da bodo sredstva za projekt zagotovile same.
Estonija je napovedala, da bo v naslednjih treh letih namenila 12 milijonov evrov za razvoj dronovskega zidu v sodelovanju z domačimi in sosednjimi podjetji. Latvija je v raziskovalne pogodbe za protidronovske rešitve vložila 10 milijonov evrov, Litva pa je že prej iz evropskih sredstev prejela 11 milijonov evrov za nakup dronov, od tega tri milijone za opremo proti dronom.
Za dokončno uresničitev zamisli bo potrebna usklajenost vseh držav članic, saj gre za skupno obrambo celotne evropske vzhodne meje. Kot je dejal Kipurs, bodo nacionalne vojske morale določiti, katere kombinacije zaznavanja in prestrezanja so primerne za njihovo varnostno doktrino. Projekt dronovskega zidu ne bo nadomestil obstoječih raketnih sistemov, ampak naj bi jih dopolnil.
Euronews navaja, da vlade Estonije, Latvije in Litve na vprašanja o podrobni uporabi tehnologije v svojih vojskah za zdaj niso odgovorile. To kaže, da so razprave še vedno v zgodnji fazi, a politična podpora in varnostni pritiski ob meji z Rusijo dajejo pobudi dodatno težo.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
