Baltske države proti morebitnemu ruskemu napadu napovedale gradnjo obsežne obrambne mreže

V luči naraščajočih geopolitičnih napetosti v regiji so obrambni ministri Latvije, Litve in Estonije januarja sklenili pomemben dogovor o izgradnji obsežne obrambne mreže, namenjene odvračanju in morebitnemu porazu ruske vojske v primeru invazije. Ta strateški obrambni načrt vključuje izgradnjo okoli 600 bunkerjev vzdolž estonsko-ruske meje. Estonsko-ruska meja se sicer razteza na 338 kilometrih večinoma neprehodnega močvirnatega in gozdnatega terena.

Susan Lilleväli, visoka predstavnica estonskega obrambnega ministrstva, je na tiskovni konferenci izpostavila, da so nedavni konflikti, kot je vojna v Ukrajini, pokazali težavnost vračanja osvojenih ozemelj, ki pogosto zahteva visok človeški, časovni in materialni davek. “Za učinkovito obrambo naše države potrebujemo poleg sodobne opreme in zadostne količine streliva tudi posebne fizične objekte,” je pojasnila Lilleväli. Projekt je ocenjen na približno 60 milijonov evrov.

Od aneksije Krima s strani Rusije leta 2014 je Nato okrepil svojo prisotnost v baltskih državah in na Poljskem z iniciativo “Okrepljena prednja prisotnost” (eFP), ki je predvidela rotacijo mednarodnih bojnih skupin v regiji. Ta premik je bil sprva zamišljen kot simbolična obramba, ki bi v primeru napada le otežila rusko invazijo. Vendar pa so nedavni dogodki in izjave, kot je opozorilo estonske premierke Kaje Kallas leta 2022, da bi lahko njena država v primeru ruske invazije “izginila z zemljevida”, poudarili potrebo po močnejši obrambni strategiji.

Nova baltska obrambna linija bo delovala v skladu z Natovo posodobljeno obrambno držo in pristopom odvračanja

Nova baltska obrambna linija je zasnovana tako, da deluje v skladu z Natovo posodobljeno obrambno držo in pristopom odvračanja, s ciljem obrambe vsakega centimetra zavezniškega ozemlja. Lilleväli poudarja, da je cilj nove obrambne infrastrukture predvsem preprečiti vojaški spopad v regiji in spremeniti sovražnikovo strategijo s poudarkom na ukrepih odločnosti in omejevanja mobilnosti, ki so se v preteklosti, kot primer finske vojne, izkazali za učinkovite.

Pomemben del strategije je tudi tesno sodelovanje med Estonijo, Latvijo in Litvo, da bi zagotovili, da v obrambnem omrežju ne bo “lukenj”, skozi katere bi lahko prodrli sovražne sile. Ta načrt tako predstavlja ključen korak v smeri krepitve regionalne varnosti in demonstrira odločenost baltskih držav, da zavarujejo svojo suverenost in integriteto v obrazu morebitnih zunanjih groženj.

Vsaka izmed držav prevzema specifične naloge glede na svojo geografsko lego in potencialne grožnje. Litva se posebej osredotoča na krepitev obrambe v Suvalski ožini, ključnem ozemlju za ohranjanje povezave med baltskimi državami in zahodnimi zavezniki. Estonija pa gradi utrdbe okoli kritičnih točk kot so Narva in Voru ter se zanaša na naravne ovire, kot je Čudsko jezero.

Glavni cilj estonskega obrambnega načrta je zagotoviti, da so oborožene sile pripravljene na boj že od prvega trenutka morebitnega napada. Poudarek je na tem, da se sovražnika ustavi že na meji. To je še posebej pomembno v luči izkušenj, pridobljenih v nedavnih konfliktih, kjer so ruske kopenske sile utrpele znatne izgube. Slednje pa bi lahko zmanjšalo njihovo takojšnjo bojno pripravljenost, čeprav so pridobile dragocene bojne izkušnje.

600 bunkerjev

Nato opozarja, da Rusija kljub trenutnim izgubam ostaja resna grožnja, ki zahteva stalno pripravljenost in preudarno načrtovanje. Estonija se na to odziva z ambicioznim projektom izgradnje 600 bunkerjev, ki bodo opremljeni in podprti z zalogami iz bližnjih skladišč. Ti bunkerji, zasnovani kot podzemne kleti, bodo zagotavljali zatočišče za vojake. Prav tako bodo služili kot odporna točka za obrambo in nadzor.

Polkovnik Kaido Tiitus, svetovalec v estonskem obrambnem ministrstvu, izpostavlja, da bo ključna taktika v primeru sovražnega napada preprečevanje njihovega napredovanja od samih meja države. Ta pristop temelji na izkušnjah, pridobljenih v Ukrajini, kjer se zdaj bijejo bitke za ponovno pridobitev ozemlja. Omenjenim bitkam bi se lahko izognili z bolj učinkovito začetno obrambo.

V obrambnih načrtih so upoštevani tudi potencialni tipi sovražnikovega orožja, pri čemer je poudarek na zaščiti pred artilerijskim ognjem, ki predstavlja osnovno grožnjo. Načrti za bunkerje vključujejo tudi uporabo eksplozivnih naprav, drugih ovir in elektronskih senzorjev za krepitev obrambne linije in zmanjšanje možnosti za sovražnikov preboj.

S temi ukrepi baltske države ne samo kažejo odločnost pri obrambi svojega ozemlja, temveč tudi izkazujejo prilagodljivost in inovativnost pri razvoju obrambnih strategij, ki naj bi zagotovile varnost in stabilnost v regiji v obraz morebitnih prihodnjih izzivov.

[Vir: Newsweek]

Foto: Pexels

Portal24