Banka Slovenije: Finančna stabilnost na ugodni ravni in negotovosti
V najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti, ki ga je objavila Banka Slovenije, je razvidno, da se tveganja, ki izhajajo iz bančnega sistema, zmanjšujejo. Že nekaj četrtletij bančni sistem ne beleži visokih tveganj. “Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja je precej ugodna,” je dejal viceguverner Banke Slovenije, Primož Dolenc, in dodal, da so likvidnost in dobičkonosnost bančnega sistema v zadnjih letih ugodni.
Kljub temu se inflacija v Sloveniji ponovno zvišuje, medtem ko je v evrskem območju zabeležila znižanje. Direktorica oddelka za Finančno stabilnost in makrobonitetno politiko, Meta Ahtik, opozarja na povečanje razlike med realnimi in nominalnimi kategorijami. To lahko dolgoročno vodi k manj optimalnim investicijskim odločitvam, kar lahko vpliva na kreditno tveganje.
Na nepremičninskem trgu se tveganje ohranja na zmerni ravni. Cene nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem še naprej rastejo, medtem ko se v severnem delu Evrope opaža upočasnitev rasti. Kljub temu se v prestolnici Slovenije, Ljubljani, rast cen zmanjšuje, kar kaže na korekcijo na trgu.
Finančno tveganje ostaja zmerno, saj so bančne vloge stabilno visoke. Pričakuje se znižanje obrestnega tveganja, saj se delež posojil s fiksno obrestno mero postopoma zmanjšuje.
Znižanje kreditnega tveganja je bilo opaženo zlasti pri gospodinjstvih z nespremenljivim obrestovanjem posojila. Ahtikova poudarja, da je segment nedonosnih posojil dosegel izboljšanje, zlasti v sektorju gostinstva, ki je bil v času epidemije močno prizadet.
Negotovosti za kreditno tveganje ostajajo, zlasti zaradi ujm v avgustu. “Za zdaj ne opažamo poslabšanja portfelja, vendarle pa so prisotne negotovosti, povezane predvsem z morebitnimi posrednimi izpostavljenostmi,” je povedala Ahtik.
Banka Slovenije je zaradi povečanega ustvarjanja dohodka bank znižala oceno dohodkovnega tveganja z zmernega na nizko. Kljub ugodnim razmeram, ki odražajo razlike med obrestnimi merami, v centralni banki opozarjajo na omejeno trajanje teh razmer.
Za konec je Dolenc napovedal morebitne spremembe proticikličnega kapitalskega blažilnika in sektorskega blažilnika za sistemska tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva in tveganji nepremičninskega trga.
