Banka Slovenije: Gospodarska rast v drugem četrtletju presegla pričakovanja

Banka Slovenije vhod [Foto: Portal24/Edvard Kadič]

Banka Slovenije: Gospodarska rast v drugem četrtletju presegla pričakovanja

Po navedbah Banke Slovenije razpoložljivi podatki za drugo četrtletje kažejo na močnejšo krepitev gospodarske dejavnosti v Sloveniji. Trg dela ostaja robusten, inflacija se umirja, vendar visoka rast cen storitev ostaja.

V predelovalnih dejavnostih so se razmere izboljšale, pogoji za nadaljnjo rast domače porabe so ugodni, saj se realni dohodki gospodinjstev povečujejo. Banka Slovenije opaža večje zaupanje porabnikov in rast števila prenočitev tujih turistov. Nadaljevala se je tudi rast vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih. Na drugi strani pa se gradbena aktivnost umirja.

Povprečna ocena kratkoročnih napovednih modelov nakazuje enoodstotno četrtletno rast BDP-ja, medtem ko je v prvem trimesečju gospodarska dejavnost stagnirala. V medletni primerjavi je bila rast 1,8-odstotna po desezoniranih podatkih in 2,1-odstotna po sezonsko neprilagojenih podatkih.

Rast BDP-ja v Sloveniji višja kot v evrskem območju

Banka Slovenije ugotavlja, da je rast BDP-ja v Sloveniji višja kot v evrskem območju, kjer je okrevanje skromnejše. Razpoložljivi kazalniki kažejo na blago rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju v drugem četrtletju. Gospodarska aktivnost naj bi se v drugi polovici leta nekoliko okrepila.

Inflacija se umirja tako v evrskem območju kot v Sloveniji. Slovenska osnovna inflacija ostaja povišana pri 2,7 odstotka, predvsem zaradi visoke rasti cen storitev. Skupna inflacija je junija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin zanihala navzdol na 1,6 odstotka, kar je posledica medletno nižjih cen energentov, medtem ko se je rast cen hrane znova okrepila.

Anketna brezposelnost ostaja pri 3,4 odstotka

Razmere na trgu dela v Sloveniji ostajajo robustne. Število delovno aktivnih oseb je aprila doseglo novo najvišjo raven, zlasti v storitvah. Stopnja anketne brezposelnosti ostaja nizka pri 3,4 odstotka, kar odraža neskladnost ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Rast plač ostaja razmeroma visoka kljub trendu umirjanja.

V odnosih s tujino ostaja presežek na tekočem računu visok in je aprila presegel 3,1 milijarde evrov na letni ravni, predvsem zaradi presežka storitvene menjave. Blagovna menjava izkazuje primanjkljaj.

Primanjkljaj javnih financ se znižuje, kar je posledica ugodnih gibanj na trgu dela in dobrih lanskih poslovnih rezultatov podjetij, ki so višala davčne prihodke. Ugoden učinek so imeli tudi manjši izredni ukrepi. Gibanja v javnih financah bodo odvisna predvsem od izida plačnih pogajanj, obnove po poplavah in načrtovanih reform.

[Vir: STA]; Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič