Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti
Banka Slovenije je objavila novo napoved gospodarske rasti, ki za letos znaša le 1,4 odstotka, kar je precejšnje znižanje glede na junijsko oceno 2,5 odstotka. Prav tako so popravili napoved za leto 2025, kjer zdaj predvidevajo rast le 2,2 odstotka namesto prej ocenjenih 2,6 odstotka. Kot edino svetlo točko so izpostavili leto 2026, ko pričakujejo rast bruto domačega proizvoda (BDP) za 2,8 odstotka. Po poročanju MMC RTV SLO ostaja rast v letu 2027 nekoliko nižja, pri 2,4 odstotka.
Viceguverneka Banke Slovenije Tina Žumer je na novinarski konferenci pojasnila, da bo gospodarska rast v prihodnjih letih sicer široko osnovana, a počasnejša zaradi več dejavnikov. Po njenih besedah bo “zasebno potrošnjo spodbujala visoka zaposlenost in rast realnih plač, medtem ko bo na krepitev izvoza vplivalo izboljšanje povpraševanja glavnih trgovinskih partneric.”
Slabši kazalniki zaradi gradbeništva in izvoza
Razloge za znižanje napovedi je podrobneje pojasnila Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije. Opozorila je, da je gospodarska aktivnost v prvem četrtletju letošnjega leta skoraj stagnirala, kar je posledica nižjih naložb v gradbeništvu. Dodatno težavo predstavlja počasnejše okrevanje izvoza, saj glavne trgovinske partnerice Slovenije v evrskem območju okrevajo počasneje od pričakovanj.
Kot je pojasnila Brezigar Masten, je glavni dejavnik rasti še vedno domača potrošnja, ki jo spodbujata realna rast plač in nizka brezposelnost. Prav tako se pričakujejo višje naložbe države, zlasti zaradi sredstev Evropske unije iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Po poročanju MMC RTV SLO bo rast zasebne potrošnje z letošnjih 1,8 odstotka do leta 2027 narasla na 2,7 odstotka.
Mednarodne in domače napovedi: primerjava
Pri napovedih gospodarske rasti Banka Slovenije s svojimi ocenami sodi med bolj pesimistične. Po poročanju MMC RTV SLO so podobne napovedi objavile tudi druge institucije, kot so Umar, EBRD, IMF in Evropska komisija. Medtem ko Umar in Evropska komisija napovedujeta za leto 2024 rast 1,5 odstotka oziroma 1,4 odstotka, je OECD še bolj previden, saj ocenjuje zgolj 1,1-odstotno rast. V letu 2026 pa se pričakuje nekoliko boljši trend, z rastjo med 2,6 in 2,8 odstotka, pri čemer je Banka Slovenije bolj optimistična od drugih.
Tabela prikazuje najnovejše napovedi različnih institucij:
| Institucija | Napoved za 2024 | Napoved za 2025 | Napoved za 2026 |
| Umar | 1,5 % | 2,4 % | 2,6 % |
| EBRD | 1,5 % | 2,6 % | – |
| IMF | 1,5 % | 2,6 % | – |
| Evropska komisija | 1,4 % | 2,5 % | 2,6 % |
| OECD | 1,1 % | 2,6 % | 2,6 % |
| Banka Slovenije | 1,4 % | 2,2 % | 2,8 % |
Inflacija nižja od pričakovanj
V pozitivnejšem tonu Banka Slovenije navaja, da bo inflacija letos znašala le 2,0 odstotka, kar je nižje od predhodnih napovedi. Za leti 2025 in 2026 ocenjujejo 2,2-odstotno inflacijo, kar je v skladu s ciljem Evropske centralne banke. Brezigar Masten je poudarila, da se “razlika v cenah med evrskim in slovenskim območjem zmanjšuje, kar je pozitivno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.”
Po poročanju MMC RTV SLO bo inflacija v Sloveniji letos celo nižja kot povprečje evrskega območja, kar dodatno spodbuja zaupanje potrošnikov in krepi neto finančno pozicijo gospodinjstev.
Napoved za trg dela in plače
Na trgu dela kljub šibkejši gospodarski rasti ni pričakovati velikih sprememb. Po besedah Brezigar Masten bo zaposlenost v javnem sektorju stabilna, predvsem zaradi povečanih potreb v šolstvu, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Po poročanju MMC RTV SLO pričakujejo, da se bo zaposlenost v zasebnem sektorju postopoma povečevala, skupna rast zaposlenosti pa bo leta 2027 znašala 0,7 odstotka.
Glede plač je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) napovedala, da bo povprečna bruto plača prihodnje leto narasla za okoli šest odstotkov, medtem ko bo realna rast povprečne neto plače znašala 2,5 odstotka.
Tveganja in dolgoročni izzivi
Napovedi spremljajo tudi številna tveganja, ki bi lahko vplivala na še šibkejšo gospodarsko rast. Med ključnimi izzivi so geopolitične napetosti, zaton globalizacije in morebitne trgovinske vojne. Po pesimističnem scenariju bi gospodarska rast lahko padla na nekaj nad enim odstotkom, optimistični scenarij pa predvideva približno tri odstotke.
Banka Slovenije poudarja, da bo dolgoročna rast slovenskega gospodarstva močno odvisna od sposobnosti reševanja notranjih strukturnih izzivov, kot so izboljšanje produktivnosti in povečanje naložb. “Glavni razlog za optimizem ostaja močno domače povpraševanje, podprto z višjimi plačami, večjo zaposlenostjo in zaupanjem potrošnikov,” je povzela Brezigar Masten.
Po poročanju MMC RTV SLO bo ključno vlogo pri gospodarski stabilnosti odigrala tudi uporaba evropskih sredstev, ki bodo podpirala investicijsko dejavnost v javnem in zasebnem sektorju.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič
