Banke za pomoč po poplavah predlagajo različne ukrepe
Bankirji so se sestali z vladajočimi predstavniki, da bi predstavili svoje predloge za soočanje z gospodarskimi izzivi. Po burnem srečanju z gospodom Robertom Golobom pred kamere niso stopili, vendar so se neuradno pojavile informacije o nekaterih rešitvah, ki jih bankirji razmišljajo ponuditi.
Med predlaganimi ukrepi se omenja možnost uvedbe moratorija, ki bi začasno odložil plačila kreditov. Poleg tega banke razmišljajo o omogočanju predčasnega koriščenja depozitov ali pa znižanju obrestnih mer za posojila. Bankirji poudarjajo, da že obravnavajo primer poškodovanih komitentov in iščejo individualne rešitve.
Premier je bankam postavil 48-urni rok za predstavitev konkretnih rešitev. Po neuradnih informacijah naj bi vlada razmišljala o vsaj polmilijardni finančni injekciji za pomoč bankam. Kljub temu ekonomist Matej Lahovnik opozarja, da so pričakovanja vlade lahko pretirana, saj bi po njegovem mnenju zadostoval že manjši finančni prispevek.
Bančne veljake je zmotilo, da premier postavlja prevelika pričakovanja glede njihovega prispevka k sanaciji. Po neuradnih informacijah je premier pozval banke, naj prispevajo vsaj odstotek skupne bilančne vsote, kar bi pomenilo približno pol milijarde evrov.
48 ur časa
Premier Golob je dejal, da je vlada dala bankam 48 ur časa, da predstavijo konkretna prizadevanja za pomoč. O deležu bančne vsote, ki bi jo banke prispevale za sanacijo, se pred kamero niso izrekli.
Ekonomist Matej Lahovnik podpira predlog, da banke prispevajo desetino odstotka skupne bančne vsote v sklad za obnovo. Omenjeno bi znašalo okoli 50 milijonov evrov. Meni, da je to razumen prispevek za reševanje krize in poudarja pomen družbene odgovornosti bank v teh težkih časih.
Glede na to, da nekatere banke že izvajajo ukrepe za pomoč komitentom, in ker dosežejo visoke dobičke, se pojavljajo tudi kritike. Predsednik uprave največje bančne skupine poudarja, da že donirajo milijone in da izredni davki na visoke dobičke niso primerna rešitev.
Banke poročajo, da doslej niso prejele veliko prošenj za odlog kreditov. Ponudile pa naj bi možnost predčasnega izplačila depozitov in znižanja obrestnih mer.
Ekonomist Matej Lahovnik zaključuje, da bi moralo biti samoumevno, da banke pomagajo prizadetim komitentom s konkretnimi ukrepi in prispevkom v sklad za obnovo. Bankirji naj bi svoje skupne predloge predstavili premierju po dopoldanskem zasedanju vlade v četrtek, torej danes.
