BDP lani manjši od pričakovanj, inflacija na 6,2 odstotka
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je lani dosegel manjšo rast, kot so prvotno napovedovali strokovnjaki. Po prvi letni oceni se je BDP realno povečal za 2,5 odstotka, kar je bistveno manj od dosedanjih napovedi, ki so predvidevale 5,4-odstotno rast. Hkrati je letna stopnja inflacije v Sloveniji avgusta upočasnila na 6,2 odstotka, kar je znatno manj kot v enakem obdobju lani.
Po redni reviziji letnih ocen za leto 2022 je bil slovenski BDP ocenjen na 57,038 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2021 je bil BDP v tekočih cenah višji za 9,1 odstotka. Realno, ob izločitvi vpliva rasti cen, pa je zrasel za 2,5 odstotka. Lanska rast je tako močno zaostala za prvotnimi napovedmi, pa tudi za rastjo v letu 2021, ki je znašala 8,2 odstotka.
Pojasnila s statističnega urada razkrivajo, da je proizvodnja v realnem smislu zrasla za 3,7 odstotka. Vmesna poraba narasla za 4,8 odstotka. Največji prispevek k povečanju obsega BDP-ja so imeli strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter gostinstvo, ki je beležilo rast zaradi okrevanja po pandemiji. Nasprotno so predelovalne dejavnosti, trgovina in oskrba z električno energijo negativno vplivale na spremembo obsega BDP-ja.
Izdatkovna stran BDP-ja
Na izdatkovni strani BDP-ja se je končna poraba gospodinjstev zmerno povečala, medtem ko se je končna poraba države zmanjšala. Povečanje zalog je tudi prispevalo k rasti BDP-ja. Bruto investicije v osnovna sredstva so rasle za 3,5 odstotka.
V zunanji trgovini je uvoz še vedno rasel hitreje kot izvoz, kar je vplivalo na pozitiven saldo zunanje menjave. Vendar je bil ta saldo najnižji v zadnjih desetih letih. Pogoji menjave so se v primerjavi z letom prej poslabšali, vendar so se letos že izboljšali.
Glede zaposlovanja je bilo v letu 2022 opaziti povečanje števila zaposlenih in samozaposlenih. Skupna zaposlenost se je zvišala, pri čemer je povprečna letna zaposlenost dosegla najvišjo vrednost v zgodovini merjenja te statistike.
Poudarki so na večji reviziji ocene gospodarske rasti za lansko leto, kar je posledica dinamike cenovnih gibanj. Četrtletno ocenjevanje temelji na enojni deflaciji dodane vrednosti, medtem ko letno ocenjevanje upošteva dvojno deflacijo, kar je privedlo do večje revizije ocene. To je sicer prva letna ocena, naslednja revizija pa se pričakuje čez eno leto.
Avgusta se je letna stopnja inflacije zvišala na 6,2 odstotka, vendar ostaja nižja kot pred letom dni. Cene storitev so se povečale bolj kot cene blaga, pri čemer so cene hrane in brezalkoholnih pijač imele največji vpliv na letno inflacijo. Pocenitve so vključevale električno energijo in naftne derivate, medtem ko so se cene goriv na mesečni ravni precej povečale.
Celotno sliko gospodarskega stanja za lansko leto in inflacijo avgusta je zaznamovalo nekoliko nižje rastno okolje od pričakovanj, vendar pa so razmere glede menjave in inflacije že v začetku letošnjega leta pokazale izboljšanje.
