(Foto: Zajem zaslona)

EU sankcije  Proti Rusiji bi morale bolj kot evropske državljane prizadeti Rusijo, je opozoril belgijski premier Alexander De Croo. De Croo je za Euronews na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu povedal: “Zunanje politika lahko preživi le, če jo je srednji razred sposoben braniti. Pristop naše populacije je pomembna stvar. Bojim se, da nas čaka dolgo obdobje nestabilnosti poskrbeti  moramo, da ljudje ne bodo preveč trpeli.”

De Croo je komentarje podal sredi pogajanj o zastalih predlogih za uvedbo embarga na ves uvoz ruske nafte po vsej EU. Po ruski invaziji na Ukrajino je embargo, osrednji del šestega svežnja  EU sankcij EU, najbolj radikalen ukrep bloka.

Madžarska, država brez izhoda na morje, se močno zanaša na ruske naftovode in je najglasnejša nasprotnica embarga. Ugovarjajo tudi  Slovaška, Češka in Bolgarija. Za sankcije EU je potrebno soglasje 27 držav članic.

Naklonjen sem embargu, a je treba glede na gospodarski obseg ukrepa upoštevati “legitimne” skrbi vseh držav, je dejal Le Croo. “Danes vsi gledajo Madžarsko, vendar ni le Madžarska tista, ki ima težave s popolno prepovedjo nafte. Vedno, ko sprejmemo sankcije, je osnovno načelo, da mora boleti na drugi strani. Vpliv bolečine moramo na naši strani čim bolj ublažiti. Naš srednji razred trpi, ni lahko. Cene energije rastejo. Torej, če obstajajo pomisleki glede zanesljivosti oskrbe, cen, se jih lotimo.” De Croo je prepričan, da bo predlog v prihodnjih dneh odobren.

Madžarski premier Viktor Orbán je uradno zahteval, da se energetski embargo odstrani z dnevnega reda v Davosu. Diplomati pa so upali,  ds bo prav vrh  tisti pravi trenutek za dosego prepotrebnega preboja.

“Rad bi sprejel odločitev o prepovedi nafte. A hkrati ne vem, kako se bomo soočili s posledicami takšne odločitve?”

Belgijski premier je govoril tudi o krču moči, ki preganja celino od zgodnje jeseni, vojna pa ga je le zaostrila. Za prilagoditev cen električne energije je  potrebno posredovanje na trgu, po mnenju De Crooja ne odražajo realnosti. Sprejeti moramo ukrepe, ki bodo resnično pomagali odpraviti temeljni vzrok težave, subvencije tega ne bodo rešile.

Trg z električno energijo v EU trenutno deluje na podlagi mejnih cen. V okviru tega sistema vsi proizvajalci električne energije – od fosilnih goriv do vetrne in sončne energije – kandidirajo na trgu in ponujajo energijo v skladu s svojimi proizvodnimi stroški. Ponudba se začne z najcenejšimi viri – obnovljivimi viri – in konča z najdražjim – običajno zemeljskim plinom.

Večina držav v EU se za zadovoljitev vseh svojih potreb po energiji še vedno zanaša na fosilna goriva. Končno ceno električne energije pa je pogosto določa cena premoga ali zemeljskega plina. Če se plin podraži, se računi za elektriko neizogibno dvignejo, četudi k skupni oskrbi z energijo prispevajo tudi čisti, cenejši viri.

Države, kot so Belgija, Francija, Italija, Španija in Portugalska, so se nad tem učinkom pritožile in zahtevale reforme za ločitev plina od cen električne energije. Tako drastičen ukrep pa druge države nerade sprejmejo saj trdijo, da sedanja pravila spodbujajo preglednost in zelene naložbe.

“Sem liberalec in verjamem v prosti trg. Če prosti trg ne deluje, trg ne služi svojemu namenu, je treba posredovati. Vse več držav se zaveda, da vsi uničujemo svoje javne finance, ko poskušamo podpreti svoj srednji razred. A je vpliv, ki ga imamo na koncu omejen, ker so se cene dvignile na tako visoko raven,” je dejal Le Croo.

“Prezgodaj” je govoriti o skupnem dolgu EU za obnovo Ukrajine

De Croo je razpravljal tudi o prizadevanjih Ukrajine za pridružitev EU in dolgotrajnemu procesu, ki ga je označil za “administrativnega”. Komisija naj bi svoje prvo mnenje o vlogi objavila prihodnji mesec.

“Obstaja razlog, zakaj je to dolg proces: to je zato, ker smo v Evropi razvili tako širok nabor pravil. Če se nekdo pridruži Evropski uniji, mora biti pripravljen. Potreben je čas, da si na pravi ravni. Osredotočiti se moramo na podporo obnovitve Ukrajine, tako na materialni kot nematerialni strani,” je dejal De Croo. Skliceval se je na reforme pravne države in boj proti korupciji.

Nedavno poročilo kijevske ekonomske šole je razkrilo, da se izgube zaradi vojne gibljejo od 564 milijard do 600 milijard dolarjev. Če se bo konflikt še vlekel bi se izgube lahko še povečale. Evropska Komisija je za reševanje teh potreb predlagala vzpostavitev novega finančnega instrumenta in zbiranje mešanice nepovratnih sredstev in posojil za Ukrajino. Denar bi prišel iz proračuna EU, prispevkov držav članic in predvsem skupnega dolga EU. Predlog je osnutek ideje, treba ga je dodelati in se pogajati. Nemčija in Nizozemska sta že napovedali nasprotovanje novim obveznicam EU.

“Kateri instrument uporabljamo za obnovo Ukrajine? Dokler je naložba, skupni dolg deluje za naložbe. Nikoli ga ne bi smeli uporabljati za tekoče stroške. To bi bilo narobe. Ali ga moramo uporabiti za Ukrajino? Naj povem, da zame ni izključeno, da se to stori, a mislim, da je prezgodaj, da bi do tega zavzeli stališče. Tu delamo na glavo. Najprej se odločimo, kaj bomo počeli, potem sem odprt za razpravo, vendar se še nisem odločil,” je povedal De Croo.

Vir.Euronews

By A.K.

Komentar: