Belgijski premier Bart De Wever je po vrhu Evropske unije v Bruslju dejal, da še ni prejel zadovoljivih odgovorov na svoja vprašanja glede načrta za odobritev 140 milijard evrov posojila Ukrajini. Kot je povedal po srečanju, Belgija vztraja pri zahtevi po „popolni mutualizaciji finančnih tveganj“ ter po zavezi vseh držav članic, da zagotovijo neomajna jamstva za kritje morebitnih izgub.
Večina sredstev, namenjenih financiranju posojila, je trenutno imobiliziranih pri družbi Euroclear v Bruslju. De Wever je izpostavil, da bi morala Evropska komisija vključiti tudi ruska suverena sredstva, ki so v drugih evropskih jurisdikcijah, in pozval k enotni odgovornosti držav članic. „Kdo bo dal ta jamstva? Evropska komisija ne more prisiliti držav, da jih podpišejo,“ je opozoril po koncu zasedanja.
Premier je dodal, da ga skrbijo morebitni povračilni ukrepi Rusije, če bi Moskva zahtevala vračilo svojega premoženja po morebitni razveljavitvi sankcij. Kot je dejal, Belgija ne more prevzeti odgovornosti za celoten znesek v primeru zapletov.
Po poročanju Euronewsa se voditeljem kljub celodnevnim razpravam ni uspelo dogovoriti o končni različici načrta. Belgija je vztrajala pri svojih zahtevah, Madžarska pa je predlog zavrnila, kar je preprečilo soglasje med članicami. Večina držav je kljub temu ocenila, da je uporaba ruskih sredstev edina realna možnost, da se pomoč Ukrajini financira brez dodatnega bremena za proračune držav članic.
Voditelji so se tako dogovorili le o omiljenem sklepu, ki Evropski komisiji nalaga pripravo „možnosti“ za kritje potreb Ukrajine v letih 2026 in 2027. Prejšnji osnutek je predvideval pripravo konkretnih predlogov. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je dejala, da gre za „zahteven in kompleksen proces“, ki zahteva dodatno pravno in finančno analizo.
Predlagani model in odprta vprašanja
Po doslej oblikovanem načrtu bi Euroclear prenesel sredstva, ustvarjena z imobiliziranimi ruskimi rezervami, na Evropsko komisijo, ki bi jih uporabila za posojilo Ukrajini. To bi bilo izplačevano postopno in pod nadzorom, vračilo pa bi bilo odvisno od morebitnega dogovora z Moskvo o plačilu odškodnin.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je po koncu vrha dejal, da so tehnična vprašanja še odprta, vendar rešljiva. Po njegovih besedah predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde ocenjuje, da je mehanizem izvedljiv, čeprav je že večkrat opozorila na občutljivost zaplembe državnega premoženja. Costa je izrazil pričakovanje, da bi lahko voditelji končno odločitev sprejeli decembra.
Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta izrazila podporo nadaljnjim pogovorom. Merz je poudaril, da razume belgijski položaj in dodal: „Če bi bila ta sredstva v Nemčiji, bi verjetno postavil ista vprašanja. Danes smo naredili korak naprej, a o odgovornosti se moramo še pogovoriti.“
De Wever je po zasedanju ocenil, da med voditelji obstaja želja pomagati Ukrajini, a tudi zavedanje, da so tveganja resnična. Zato je predlagal, da se v posojilni mehanizem vključijo tudi partnerji skupine G7. Združeno kraljestvo in Kanada sta po njegovih besedah že izrazili pripravljenost sodelovati, Japonska pa ostaja zadržana. „Dobro bi bilo, da tega ne storimo sami,“ je poudaril belgijski premier.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem dejal, da njegova država nujno potrebuje odobritev posojila do začetka prihodnjega leta, saj je po ukinitvi ameriške pomoči s strani administracije Donalda Trumpa ostala brez ključnega vira financiranja. „Denar bomo potrebovali leta 2026, a bolje je, da ga zagotovimo že prej,“ je dejal in dodal, da razume, kdo lahko dogovor blokira, ter da je z njimi pripravljen sodelovati.
Foto: Pixabay
