Pogreb papeža prvič v zgodovini vodil papež

Verniki, cerkveni dostojanstveniki in državniki so se v Vatikanu poslovili od zaslužnega papeža Benedikta XVI. Pogrebne slovesnosti je prvič v zgodovini vodil naslednik umrlega papeža. Po maši na trgu svetega Petra, kjer se je zbralo 50.000 ljudi, so Benedikta XVI. pokopali v kripti vatikanske bazilike.

Pogreb zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je umrl na silvestrovo v 96. letu starosti, je bil na željo pokojnika slovesen, a preprost. Kljub temu je bil brez primere. Pogreb papeža je namreč prvič v zgodovini vodil naslednik umrlega papeža, sedanji papež Frančišek. Ta se je svojemu predhodniku poklonil in se mu zahvalil za njegovo znanje in predanost.

“Benedikt, zvesti ženinov prijatelj, naj bo tvoje veselje popolno, ko boš dokončno in za vedno poslušal njegov glas,” pa je dejal ob koncu homilije. Papež Frančišek je zaradi težav s koleni na vatikanski trg prispel na invalidskem vozičku.

Ob njem je mašo vodil kardinal Giovanni Battista Re, ob oltarju pa so bili tudi nadškof Georg Gänswein, dolgoletni osebni tajnik papeža Benedikta XVI., ter redovnice, ki so do konca skrbele zanj.

Maše se je udeležilo okoli 50.000 ljudi

Maše na vatikanskem trgu svetega Petra se je po ocenah Svetega sedeža udeležilo okoli 50.000 ljudi. Med njimi so bili številni predstavniki kraljevih družin in tuji državniki.

Iz Nemčije, domovine pokojnega papeža, so prišli Frank-Walter Steinmeier, kancler Olaf Scholz in bavarski ministrski predsednik Markus Söder. V italijanski delegaciji sta bila predsednik države Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni.

Na pogreb sta prišla tudi belgijski kralj Filip in žena nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa, Sofia.
 

Navzočih je bilo tudi 3700 duhovnikov, 300 škofov, 130 kardinalov, tudi kardinal Franc Rode, in okoli tisoč novinarjev z vsega sveta. Zbralo se je tudi več deset tisoč vernikov, med njimi številni iz papeževe rodne Bavarske.

Iz Slovenije so se pogreba udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf ter ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Predsednica države Pirc Musarjeva je ob tem dejala, da je papež Benedikt XVI. kot nekdanji nadškof v Münchnu in Freisingu gojil naklonjenost do Slovenije in do slovenske katoliške cerkve. V času njegovega pontifikata so bile namreč ustanovljene tri nove škofije – v Celju, Novem mestu in Murski Soboti.

Krsto iz cipresovega lesa, v kateri je pokojni papež, so pred pogrebnimi slovesnostmi prinesli na trg svetega Petra iz vatikanske bazilike. Tam se je od Benedikta XVI. po podatkih Vatikana od ponedeljka do srede zvečer poslovilo okoli 200.000 vernikov.

Pogrebna slovesnost, zaprta za javnost

Po maši so krsto prenesli nazaj v baziliko svetega Petra, pogrebne slovesnosti pa s tem zaprli za javnost. V baziliki naj bi krsto iz cipresovega lesa, v katero so v sredo zvečer priložili spominske kovance in medalje iz obdobja njegovega pontifikata, Benediktove palije in v kovinskem valju še besedilo z opisom njegovega obdobja papeževanja, položili v dodatno krsto iz cinka, to pa še v dodatno iz hrastovega lesa.

Zaslužnega papeža so v skladu z njegovo željo pokopali v kripti bazilike svetega Petra, v tamkajšnji nekdanji grobnici Janeza Pavla II. Ob pokopu v kripti naj bi bilo navzočih le nekaj visokih cerkvenih dostojanstvenikov.

Pred začetkom pogrebnih slovesnosti je neka bavarska redovnica na trgu svetega Petra razgrnila transparent z napisom Santo subito (Takoj svetnik), pozive k razglasitvi Benedikta XVI. za svetnika pa je bilo slišati tudi po maši.

Ob pogrebu so veljali strogi varnostni ukrepi. Med drugim je bil zaprt zračni prostor nad Vatikanom, za varnost je skrbelo več kot 1000 rimskih policistov.

Vir Foto: STA

By A.K.

Komentar: