Beović opozorila na nevarnost omejevanja dela v zasebnem sektorju

ByMiha Kovač

16. maja, 2024 ,
Bojana Beović [Foto: Kabinet predsednika vlade]

Beović opozorila na nevarnost omejevanja dela v zasebnem sektorju

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Bojana Beović, se je danes ob robu izjave za medije odzvala na sredine navedbe premierja Roberta Goloba glede pripravljenih izhodišč za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Premier Golob je namreč ob obisku Murske Sobote pojasnil, da so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodišča, ki se nanašajo predvsem na razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem. Kot je povedal, so izhodišča še v koalicijskem usklajevanju in jih javnosti še niso predstavili, vendar naj bi poskrbela za krepitev javnega zdravstva.

Bojana Beović je izrazila upanje, da bodo nove zakonske rešitve temeljile na vprašanju, kako ljudem v Sloveniji zagotoviti dovolj kakovostnih zdravstvenih storitev. “To mora biti daleč prvo vodilo,” je poudarila. Po njenih besedah ločevanje med javnim in zasebnim sektorjem “gotovo ni prioriteta”. “Mislim, da je treba dobesedno združiti vse sile, tako zasebne iniciative kot državne iniciative, v ustreznih kombinacijah. Te so zelo različne glede na posamezno specialnost,” je pojasnila.

Oteženo delo

Glede Golobove napovedi, da bo “delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano”, je Beović opozorila, da se “prav prepovedati takega dela verjetno v Evropi danes ne da, tako da ta prepoved verjetno pomeni nekaj drugega”. Po njenih besedah bo “treba mogoče za določene specialnosti stimulirati to, da delo poteka čim bolj v državnih ustanovah, za druge pa je verjetno smiselno, da zdravniki delajo nekje v zasebni iniciativi in potem to kombinirajo z državnimi ustanovami”.

Bojana Beović je tudi poudarila pomen pretoka znanja med javnim in zasebnim sektorjem ter omogočanje mentorstva in poučevanja. “Gre za pretok znanja in na drugi strani tudi za omogočanje mentorstva, poučevanja, ki lahko poteka na vseh ravneh in v vseh oblikah, v zasebnem in državnem sektorju,” je dejala. Izmenjava je po njenih besedah zelo smiselna, saj imamo specialnosti, ki niso zelo pogoste, in je prav, da posameznik izkoristi svoj potencial in dela tam, kjer ga potrebujejo. Beović je dodala: “Mora pa biti tak način seveda reguliran, zdravnik mora dobiti ustrezno plačilo za tisto, kar naredi, odpraviti je treba anomalije.”

Nevarnosti prekomernega dela

Opozorila je tudi na nevarnosti prekomernega omejevanja dela v zasebnem sektorju, dejala je: “Neka prepoved, neko omejevanje, saj veste, pri ljudeh vedno vodi v korak nazaj, mogoče v odločitve, ki bodo državni del javnega zdravstvenega sistema lahko tudi oslabile.” Beović je pri tem pozvala k previdnosti.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Monika Ažman, je poudarila, da zagovarjajo vsem dostopno javno zdravstveno varstvo in se jim zdi razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem poštena. Kot je dejala, bi težko našla veliko medicinskih sester, ki poleg svojega primarnega dela, ki ga opravljajo 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni na leto, opravljajo še dodatne obveznosti.

Pogoji dela morajo biti enaki

Ažman je izpostavila, da morajo pogoji dela v javnem in zasebnem sektorju ostati enaki. Po njenih besedah se sicer ves čas dogajajo migracije iz javnega v zasebni sektor in obratno, saj so prednosti in slabosti v obeh. V zasebnem sektorju je delo vnaprej določeno in odmerjeno, v javnem pa delovni pogoji za mlade niso tako privlačni. “Mi ne moremo rojevati samo od ponedeljka do petka od sedmih do treh, pa tudi poslavljamo s tega sveta se ne samo od ponedeljka do petka od sedmih do treh, zato gre poziv vsej družbi, da moramo te ljudi izredno spoštovati, ceniti in jih tudi ustrezno vrednotiti,” je dejala Ažman.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci pojasnil, da so izhodišča za zakonske spremembe še v koalicijskem usklajevanju. Pričakuje, da bodo koalicijski partnerji izhodišča pregledali do prihodnjega tedna in jih poslali naprej v postopek, kar bo podlaga za pripravo predloga zakonske spremembe. Arčon je poudaril, da se koalicija mora poenotiti glede izhodišč za pripravo zakonskega besedila, saj se lahko predlogi ukrepov spreminjajo tudi v parlamentarnem postopku.

[Vir: STA]; Portal24; Foto: Kabinet predsednika vlade